SKLADNJA

(SINTAKSA)
POJMI IZ PIK 2024
 • Besedne zveze

• Stavki in posebni stavčni tipi

ENOTE SKLADNJE
(pastavki, polstavki, pristavki**)

• Povedi: enostavčne in zložene

• Priredje
• Podredje

• Besedilo – nadpovedna
skladnja in besediloslovje
BESEDNE ZVEZE
SINTAGME
 • Priredna BZ (več jeder):
otroci in starši
bela, modra in rdeča
PRIREDNE IN
PODREDNE
višje in hitreje ter močneje
BESEDNE ZVEZE

• Podredna BZ (iz jedra in enega

ali več določil):
razigrano obnašanje kurentov
pogumen kot lev
namen brati
 določilo/a jedro/a določilo/a

zelo napeta knjiga o Egipčanih

Janko in
Metka
JEDRA IN
DOLOČILA včeraj zvečer

nehati trenirati

vprašljiva borba za uspeh

 • pravilna smer
samostalniška • potovanje v neznano
besedna zveza
• hiša naprodaj

• zelo vprašljiv
pridevniška • preveden v slovenščino
besedna zveza
• naveličan obljub
VRSTE
BESEDNIH
• zgodaj spomladi
ZVEZ prislovna
besedna zveza • povsod po gozdu

• morati se učiti
glagolska
besedna zveza • vztrajati pri svojem
 Levi Jedro Desni prilastek
prilastek

SAMOSTALNIŠKE popisan zvezek

BESEDNE ZVEZE
šolski

Jedro: samostalniška dvanajst robcev

beseda
moj album otroških lego kocke
slik
ep o trojanski vojni zvezek za vaje
oni sami
zapoved prihajati vi vsi
pravočasno
pot navzdol
Določilo: prilastek.
Ta lahko stoji na levi sin, podoben očetu
ali desni strani jedra.
vaja, s katero se pripravimo
na koncert
 Določila na Jedro Določila na
levi strani desni strani
PRIDEVNIŠKE jedra jedra
BESEDNE ZVEZE

Jedro: pridevniška beseda

najvljudnejši izmed učencev
lep okrogel (vrč)
zmeraj pripravljen pomagati
nikoli pripravljena
vesel kot pesem
počasen, kot bi polž hodil zmožen pobegniti

Določila pridevniške besedne tako močan, da bi gore

zveze stojijo na levi ali desni premikal
strani jedra in so različna.
 PRISLOVNE
BESEDNE ZVEZE
V jedru je prislov. Določila se
razlikujejo glede na vrsto prislova. Določilo na levi Jedro Določilo na
strani jedra desni strani jedra
Če je v jedru časovni ali krajevni
prislov:
lani spomladi
zelo oddaljeno

Določilo je: lani avgusta

če je časovni ali krajevni prislov,
je določilo na desni strani jedra: vztrajno kot vedno
danes zjutraj
nikjer drugod
nekoliko zapleteno
če je določilo načinovni prislov,
stoji na levi strani jedra:
zelo zgodaj zelo vznemirljivo
nekoliko obširno
 Glagolska BZ, v kateri je glagol v
osebni glagolski obliki, je glagolski
stavek, ne samo del stavka.

Osebna glagolska oblika (tj. povedek)

GLAGOLSKE organizira stavek in ostale stavčne
BESEDNE ZVEZE člene:
Potok žubori.
Proslava je trajala dolgo.
Francka je ljubila svojo mater.

Določila v glagolski BZ so dopolnila.

Le-ta so predvidljiva – to lastnost
imenujemo glagolska vezljivost.
 Glagoli, ki ob sebi ne predvidevajo nobenega dopolnila:
Nekje dežuje. Snežilo bo.

Glagoli, ki predvidevajo eno dopolnilo:

Otroci se igrajo. Popotnike zebe.
GLAGOLSKA
VEZLJIVOST
Glagoli, ki predvidevajo dve dopolnili:
Film ugaja vsem. Mitja se lepo vede.

Glagoli z več dopolnili:

Mati daje otrokom malico. Andrej je kamero položil na
mizo.
Ujemanje:
rumeni tulipan, sestra Tadeja
➾določilo se ujema z jedrom RAZMERJA V
Vezava: BESEDNIH ZVEZAH

željan slave, drame Ivana Cankarja

➾ jedro vpliva na sklon določila
Primik:
zgodaj zjutraj, potovanje v Ameriko
➾ določilo pomensko določa jedro
 •Pretvorba priredne besedne zveze v podredno
(in obratno):
sestre in bratje – sestre z brati

•Nekatere samostalniške besedne zveze z desnim

prilastkom lahko pretvorimo v levega:
jezik Slovencev – slovenski jezik
PRETVORBE stroj za tiskanje – tiskalni stroj
BESEDNIH ZVEZ
Včasih določila prevzamejo vlogo jedra in
obratno:

•Pretvorba stavka v polstavek:

Mislil je, da bo hitro opravljeno, zato se ni vznemirjal.
Misleč, da bo hitro opravljeno, se ni vznemirjal.

•Pretvorba stavka v besedno zvezo:

Odšel je, ne da bi pozdravil.
Odšel je brez pozdrava. Vejica!
 SKLADENJSKI NAKLON V POVEDI
Naklon povedi Primer Ločila Intonacija

Pripovedne Med vožnjo nosi očala. pika padajoča

Zanima jih, če ste z delom
končali.
Vprašalne Čemu smo prišli tako zgodaj? vprašaj padajoča
Ste z delom končali? rastoča

Velelne Odprite učbenike na strani 107. pika padajoča

Poskusi drugače!
klicaj
Želelne Naj bo po tvoje. pika čustvena
Ko bi bilo že konec tega! klicaj
Vzklične Kaj takega! klicaj čustvena
SKLADNJA STAVKA
STAVČNI ČLENI IN NJIHOVI DELI
 Stavek ima eno osebno glagolsko obliko –
povedek.
Pravočasno mi pošlji svoj prispevek. Pridete?
Zunaj dežuje.

Povedek organizira v stavku druge besede, ki ga

STAVEK pomensko dopolnjujejo.
To so stavčni členi: osebek, predmet in
prislovno določilo.

osebek povedek

predmet prislovno določilo

 Zloženi stavčni členi imajo
dopolnila:
• ob osebku, predmetu in
prislovnem določilu stoji
prilastek (naši sosedje, na
ZLOŽENI STAVČNI ČLENI prodajni polici, staro kmečko
hišo, kneževina Monako –
prim. samostalniške BZ!);
• ob povedku pa povedkovo
določilo in povedkov
prilastek (je bila zadovoljna,
se je vračala zadovoljna).
 POVEDEK (PREDIKAT)

Povedek

goli povedek zloženi povedek

Breda se je vrnila s študija.
povedkovo določilo
Bila je zelo zadovoljna.
zadovoljna.
povedkov prilastek
Breda se je vrnila s študija
zelo
 OSEBEK (SUBJEKT)

Osebek

goli osebek
zloženi osebek
Učbenik leži na mizi.
priredno zloženi podredno zloženi
Učbenik in zvezek ležita na mizi. Učbenik za geografijo leži
na mizi.
 PREDMET (OBJEKT)

Na predmet se nanaša dejanje v povedku.

Po pomenu dopolnjuje povedek, vprašalnice pa so:
• koga/česa (in dani povedek) – Ne razumem postavljenega
vprašanja.
• komu/čemu – Še babici moram telefonirati.
• koga/kaj – Grem čakat naslednji vlak.
• pri kom/čem – Nismo se nehali pogovarjati o spremembah.
• s kom/čim – Najraje potujem s svojo družino.
 PRISLOVNO DOLOČILO
(ADVERBIAL)
Vrsta Vprašalnica Primer
Prislovno določilo kraja Kje, kam, kod, od kod, do Tja do daljnega vzhoda so
kod? segale novice.
Prislovno določilo časa Kdaj, koliko časa, kako Smučam že od malih nog.
dolgo, koliko časa?
Prislovno določilo načina Kako? Poslušali smo ga z
zanimanjem.
Prislovno določilo vzroka Zakaj, čemu, pod katerim Zaradi deževnega vremena je
pogojem, kljub čemu? letošnja trgatev manj uspešna.
VRSTE STAVKOV
SKLADNJA POVEDI
PRIREDJA IN ODVISNIKI
 VEČSTAVČNE POVEDI

Priredne povedi S+S

• iz dveh ali več enakovrednih stavkov: Vsako jutro je prebral
časopis, in sicer predvsem kroniko, kajti posebej so ga
zanimale kriminalne in akcijske zgodbice iz podzemlja.
• Prvi stavek je vedno osnovni, preostali pa dopolnjevalni.

Podredne povedi S/
S
• iz glavnega (nadrednega) in enega ali več odvisnih stavkov: Ni
mi jasno, čemu si prišel.
• Glavni stavek je osnovni, odvisni pa dopolnjevalni.
 VRSTE ODVISNIKOV

Odvisniki

osebkov predmetni prislovnodoločilni

prilastkov

Ni mogoče, da je že prišel.
Rad slišim, kako lepo pojete.
Oglasim se, ko končam z delom.
Novica, da bo petek prost dan, se je bliskovito razširila.