б е р з Н И К - GODINA II - BROJ 52 - 08 DEKEMVRI 2008 GODINA (PRILOG NA TENDERNIK)

no taa }e vlijae na nas

na svetskata situacija,
Makedonija ne mo`e da vlijae
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Bikovska perspektiva
za makedonskata ekonomija
-Makedonija sega ima BBB rejting i e malku nad niv-
oto na xank-teritorii, odnosno najrizi~ni dr`avi za
investirawe.. Vest koja ne prizemji.... Vaka ne rangira{e
kreditnata agencija Standard i Purs, {to zna~i direk-
tno namaluvawe na rejtingot na denarot i na makedon-
skata ekonomija i toa samo po eden mesec od namalu-
vaweto na rejtingot na Makedonija od pozitiven na sta-
bilen, spored Fi~. Vakviot rang, ka`ano po na{ki
zna~i, eve vi edna dvojka (mislam u~ili{na) i izdi{ete
malku...Oti, kako ni trgna rabotata, se voobrazivme deka
tokmu Makedonija e zemjata od soni{tata za nade`ni
biznisi ( so ogled na pogodnostite {to im gi davame samo
i samo da dojdat), da ne re~am baza za onie investitori
koi planiraat soliden povrat na svoite investicii...
Vsu{nost, za onie koi prokockaa golemi pari na svetskite
berzi, sega navodno smetaa deka Jugoisto~na Evropa,
Balkanot i pred se centarot - Makedonija, bi bile
zemjite kade treba da vlo`at del od svoite pari koi
gore- dolu }e im se oplodat so zadovolitelen profit... E
sega, vo izve{tajot na Standard i Purs, kako glavna
pri~ina za da se namali kreditniot rejting od BBB+ se
naveduvaat zgolemeniot trgovski deficit, namalu-
vaweto na deviznite pratki od stranstvo, ekspanzion-
isti~kata fiskalna politika i zgolemuvaweto na bux-
etskiot deficit za narednata godina. Standard i Purs
ocenuva deka deficitot vo platniot bilans }e
prodol`i da raste bidej}i }e se zgolemuva cenata na
uvezenata struja (a da potsetime, toa ne e samo na{ prob-
lem, zarem ne. No, nas skapo ne ~ini, sekako zaradi
nepromislenost...), pove}e }e se kupuvaat oprema i
ma{ini od stranskite pazari, a }e se namaluva cenata na
metalite na svetskite berzi. A da potsetime i deka
kreditnite rejtinzi se merilo za toa kolku }e bidat
skapi zaemite {to privatnite i dr`avnite kreditori }e
i gi odobruvaat na dr`avata. Tie se signal za stranskite
investitori kolku e sigurna nacionalnata ekonomija za
investirawe.
Sekako, ministerot za finansii Trajko Slaveski ne
e iznenaden od poslednata ocenka na Standard i Purs.
Toj uveruva deka Agencijata go namali rejtingot i na
drugite dr`avi vo regionot. -Glavni vinovnici za
polo{oto boduvawe na makedonskata ekonomija se nad-
vore{nite negativni vlijanija.
Spored nego, namaluvaweto na rejtingot nema da gi
poskapi kreditite {to Vladata }e gi zeme od
me|unarodnite kreditori, pred se od Svetskata banka i
od Evropskata banka za obnova i razvoj, bidej}i tie
tokmu sega gi poevtinuvaat zaemite.
No, bez o~ajuvawe, Vladata vo kontraofanziva na
vakviot rejting. So cel zgolemuvawe i pottiknuvawe na
ekonomskite aktivnosti, Vladata predlo`i izmeni i
dopolnuvawe na Zakonot za carinska tarifa. So ovaa
izmena se opfateni namaluvawa na carinskata stapka
na 498 vidovi proizvodi, od koi 286 se so celosno ukin-
uvawe na carinskite stapki, a ostanatite 212 se so
delumno namaluvawe, kako na primer, carinata za
ma{inite od metaloprerabotuva~kata industrija se
namaluva od 15 na 5%.
- So ukinuvaweto i namaluvaweto na carinskite
stapki o~ekuvame da se stimuliraat investiciite,
proizvodstvoto i izvozot na gotovite proizvodi koi }e
bidat konkurentni na svetskiot pazar. So ovie namalu-
vawa ili ukinuvawe na carinskite stapki dr`avata se
Makedonka Baldazarska otka`uva od prihod vo iznos od 211 milioni denari, so
{to se dava zna~ajno olesnuvawe za raboteweto na
e-mail: delovnata zaednica vo Makedonija, izjavi ministerot za
berzNIK@interNIK.com.mk finansii Slaveski.
берзНИК
3
I u{te pove}e. Vladata, Narodnata Banka, biznis-
menite i bankarite, kone~no sednaa na ista masa, so cel
da se dogovorat za zaedni~ka strategija protiv eventu-
alnite posledici od svetskata finansiska kriza.
- Sostojbite vo bankarskiot sektor se i natamu sta-
bilni. Depozitniot potencijal i {tedeweto odat vo
dobra nasoka i kreditnata efektivnost na bankite kako
takva prodol`uva. Bankarskiot sektor, }e prodol`i i
ponatamu da bide potpora na doma{nata ekonomija i
pokraj toa {to, generalno, kreditnata aktivnost e
zabavena. Pri~inite za toa se vozdr`anost na site
u~esnici vo ovaa igra, kako na realniot sektor koj e vo
o~ekuvawe na potezite na svoite partneri od stranstvo,
isto taka i na bankite. O~ekuvawata, kako i vo svetot
taka i kaj nas, se deka kompaniite }e izlezat od krizi.
Deka globalnata ekonomska kriza ima svoe vlijanie
i vo Republika Makedonija, no deka taa ne e tolku pogo-
dena od nea kako drugite zemji, smeta i amerikanskiot
ambasador Filip Riker. A za takviot stav go naveduva
slednoto:- Neodamna bev vo SAD so vladina delegacija
za da gi zapoznaeme amerikanskite kompanii i biznis-
meni so mo`nostite za investirawe vo Makedonija.
Direktnite investicii se va`ni, no na biznis sredina-
ta treba da se gleda po{iroko kako {to e zaintesira-
nosta i na investiciskite fondovi za vlez vo zemjata.
Makedonskata berza e vistinskoto mesto za toa, a za da
go storat toa treba da se zapoznaat so Berzata.
Makedonija saka da bide atraktivna ne samo za investo-
torite tuku i za biznismenite i zatoa taa treba da ima
predvidliva biznis klima, efikasnka regulatorna
struktura, sproveduvawe na dogovorite i sudski sistem
vo koj site }e imaat doverba. Toj istakna deka SAD vo
izminatiot period gi poddr`uvaa ekonomskite reformi
vo dr`avata i najavi deka taa poddr{ka }e prodol`i.
Vo duhot na sorabotkata i razmena na iskustva
pome|u Ambasadata na SAD i Makedonska berza, na 5
dekemvri se odr`a i sredba za zapoznavawe na Riker so
upravata na Makedonska berza. Ambasadorot pritoa po-
tencira{e deka iako pazarite na hartii od vrednost vo
svetski ramki se zafateni od globalnata ekonomska
kriza i vladee takanare~en-me~kin pazar, SAD
gledaat-bikovska perspektiva za makedonskata
ekonomija i Makedonskata berza.
Ivan [teriev, istakna: - Analiziravme {to prav-
ime nie i drugite berzi vo toj pogled. Koi merki se
prezemaat - prekin na trguvawe da ili ne, cenovni
ograni~uvawa i zaedni~ko e misleweto deka, imaj}i gi
predvid specifikite na na{iot pazar i razvojnata faza
vo koja {to ne zate~e ovaa finansiska kriza prezemame
i mnogu pove}e od nekoi drugi berzi i globalno i vo
regionot, re~e [teriev.
Analogno na vakvite stavovi, oceni i mislewa,
proizleguva zaedni~ka ocenka deka sostojbite vo
Republika Makedonija ne se taka lo{i kako {to e sosto-
jbata vo pogolemiot del vo razvienite zemji. Celta e da
se isprati poraka deka sostojbata e stabilna, deka nema
mesto za panika, i pokraj toa {to se prisutni problemi
vo odredeni sektori vo realnata ekonomija. Ona {to vo
momentov mo`e da se napravi e da se sledat sostojbite
vo ekonomijata i nivnoto vlijanie vrz bankarskiot sek-
tor. O~ekuvawata, kako i vo svetot, taka i kaj nas, se
deka }e se nadmine svetskata kriza i, kako {to veli
Guvernerot, ako se vodime spored kineskata maksima -
sekoja kriza zna~i opasnost, no i mo`nost da ne se pov-
tori, toga{ i izlezot i razvojot bi trebalo da bidat
slednoto ekonomsko skalilo.
Do sledniot ponedelnik
4 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
S O D R @ I N A
Novite cenovni dnevni limiti na berzata - top
vest vo site ponedelni~ki izdanija na vesnicite. -
VOVEDNIK ............................................3 Odborot na direktori na Makedonskata berza odlu~i
od deneska do sreda da vovede cenovni ograni~uvawa
REGIONALNI BERZI............................................4 za site akcii na kompanii koi kotiraat na pazarot na
kapital. Odlukata za cenovni ograni~uvawa od +/-10
BERZNIK - PONEDELNIK,VTORNIK,SREDA ..........5-7 procenti va`i i za akciite koi se trguvaat vo re`im na
fiksing i za tie vo re`imot na kontinuirano trguvawe.
BERZANSKI Od Makedonskata berza soop{tija deka limitite za
VESTI.................................................8-9 hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`im na kon-
tinuirano trguvawe iznesuvaat +/-3 procenti,
@ELEZNICATA, PRIORITET VO JAVNITE po~nuvaj}i od ~etvrtok, a za akciite koi se trguvaat vo
INVESTICII. .........................................10 re`im na fiksing se voveduvaat cenovni ograni~uvawa
od +/-20 procenti. Site hartii od vrednost kaj koi vo
REGIONALNI INDEKSI...........................11 pet posledovatelni denovi ne se trguvapo, na {estiot
MAKEDONSKO-GERMANSKO den }e se trguvaat bez cenovni ograni~uvawa. Ova
ZDRU@ENIE......................................12-14 odluka }e po~ne da se primenuva od ~etvrtok. So ovie
odluki se o~ekuva da se stabilizira pazarot na kapi-
BERZNIK - ^ETVRTOK,PETOK, SABOTA ............15-17 tal. Poslednata nedela od noemvri e registriran
promet od samo 840.000 evra. Investitorite i sitnite
SVET... VESTI... SVET .................18-19 trgovci bea vozdr`ani i rezultatite se evidentni -
ni{to ne se slu~uva na Berzata. Skoro 90% od prome-
NEDELATA JA tot bea svrteni na oficijalniot pazar, a ostanatite na
ODBELE@AA.....................................20-21 redovniot. Najtrguvani bea hartiite od vrednost na
nafteniot distributer Makpetrol, skopski Alkaloid
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA i Stopanska banka-Bitola.
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 22-23 - Najpogodenite sektori zaboraveni od dr`avata,
prenesuva Utrinski vesnik-Stopanstvenicite ja ispo-
falija Vladata za ekonomskite merki protiv global-
nata kriza. Sepak, mu zabele`aa na premierot Nikola
I M P R E S S U M
Gruevski deka vo paketot nema ni{to za najpogodenite
sektori -metalskata i tekstilnata industrija. Vo ovie
sektori ve}e se ~uvstvuvaat posledicite od krizata.
Obemot na rabota se namaluva, rabotnicite se pu{taat
na privremen odmor, a nekoi od tekstilnite pogoni se
zatvoraat.
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Tokmu od najzagrozenite sektori nema{e pret-
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva stavnici na sabotnata sredba so premierot Gruevski i
Redakcija na берзНИК ekonomskite ministri. Ima{e samo okolu petnaeseti-
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, na biznismeni zatoa {to, spored objasnuvaweto, sala-
R.Makedonija ta bila mala za site ~lenki na trite stopanski-komo-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 ri... Ekspertite i stopanstvenicite od firmite najgo-
Internet: www.interNIK.com.mk; lemi izvoznici rekoa deka merkite ne se sektorski
e-mail: info@interNIK.com.mk naso~eni i deka ne odgovaraat na potrebite {to gi
nametnuva globalnata kriza.
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski Premierot Gruevski najavi deka Vladata }e bide
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska na {trek za novi intervencii i ostanuva so biznis-
Marketing: Ivona Josifovska menite da se dogovorat kade u{te treba da se reagira.
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova
- Za tekstilcite mal }ar od bruto-platite, objavi
IKT Menaxer: Kiro Velkovski
Nova Makedonija. Simulacijata na tekstilcite
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}
poka`ala deka razlikata vo dano~nite zafa}awa, vo
Logistika: Ana Petrova
Finansii: Gordana Stojanovska
odnos na sega{niot, sistem na neto-plati, za eden
rabotnik so plata od 7.200 denari }e iznesuva okolu 1,9
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI
otsto.
MEDIUMI берзНИК
So primenata na sistemot na bruto-plati }e se
берзНИК e osnovan 2007 godina.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI
1. PRIDOBIVKA ZA GAZDITE I ZA RABOTIICITE (*****)
MEDIUMI берзНИК 2. NOVI DNEVNI OGRANI^UVAWA NA BERZATA (***)
Broj: 52
Data: 08.12.2008 ДНЕВНИК
s.1 PARNOTO ]E POEVTINI OD NOVA GODINA
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA БИЗНИС
s.1 INDUSTRIJATA EDVAJ RABOTI VO EDNA SMENA
FOTO NASLOVNA: s.1 BRUTO-PLATA ZA NETO-QUBOV
PANEL DISKUSIJA s.1 NEDOSTATOCITE BO TRGUVAWETO ]E SE KOREGI-
RAAT SO NOVITE PRAVILA
Foto: s.3 KVALITETNA USLUGA - ZADOVOLNI KLIENTI
Robert Spasovski s.3 POBLISKU DO ZEMJODELCITE
s.5 OD JANUARI ZADOVOLNI I RABOTNICITE I
Redakcija na берзНИК RABOTODAVCITE
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.7 VLADATA ]E BIDE SO STOPANSTVOTO I VO
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska POTE[KI MOMENTI
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski s.8 PROMETOT NA BERZATA MAL, STABILNOSTA SE
ODR@UVA
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska
s.8 BERZATA VOVEDUVA NOVI PRAVILA NA TRGUVA-
Redakcija: WETO
Evoluator na vesti: Renata Tasovska s.9 PAD NA MBI-10 ZA 1,08 PROCENTI
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.9 ISTRGUVANI 7,6 MILIONI DENARI OD 82
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi} i Darko TRANSAKCII
Tripunovski s.9 PREGLED NA TRGUVAWE NA DEN 28.11.2008
Fotoreporter: Robert Spasovski s.12 „PRESPANSKIOT REGION KAKO INVESTICIONA
DESTINACIJA”
Marketing, distribucija i proda`ba: s.12 REGIONALEN ODGOVOR NA GLOBALNATA FINAN-
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje SISKA KRIZA
берзНИК
5
01.12.2008 g. PONEDELNIK
namalat pridonesite za vrabotenite so plata do 11
iljadi denari, a nad ovoj iznos }e se pla}a pove}e za
socijalno osiguruvawe. Ova se presmetkite {to gi
napravile tekstilnite pretprijatija za efektite od
primenata na noviot sistem na isplata na bruto-plati
{to treba da se primenuva od 1 januari 2009 godina.
-Vo lo{oto {to ni go donese ekonomskoto cunami
imalo i dobro, analizira Ve~er. Stanovite }e poevti-
nat oti bankite se pomalku }e davaat zaemi-Cenite na
nedvi`nostite vo regionot vo tekot na narednata god-
ina se o~ekuva da padnat do 20 otsto bidej}i bankite
rigorozno }e gi zaostrat uslovite za dobivawe kredi-
ti, a kupovnata mo} na gra|anite, pogodeni od svetska-
ta ekonomska kriza, drasti~no }e opadne. ....VE^ER
ve}e pi{uva{e deka na barawe na sopstvenicite na
stanovi i ku}i, nekoi skopski agencii za nedvi`nosti,
ve}e go poevtinile stanbeniot kvadrat za 10 do 15 %.
...Poevtini se stanovite vo Kisela Voda, Aerodrom,
Novo Li{~e, Hipodrom, Topansko Pole, Avtokomanda i
\or~e Petrov.
- Regionalen odgovor na globalnata finansiska
kriza -3aedni~ki stav nasproti globalnata finan-
siska kriza, prenesuva Biznis.... Deneska, se smeta deka
e poneophodno unapreduvawe na trgovskata i investi-
cionata mre`a me|u balkanskite zemji...Unapreduvawe
na trgovskata i investicionata sredina: Za da se
zgolemi trgovskiot obem i investiciite me|u balkan-
skite zemji, treba da se eliminiraat barierite vo
trgovskite i investicionite odnosi, da se kompletira
bilateralnata i multilateralnata ekonomska, komer-
cijalna i pravna infrastruktura, kako i da se olesnat
site trgovski aktivnosti. Privlekuvawe stranski di
rektni investicii vo regionot: Treba da prodol`at
aktivnostite koi{toimaat za cel da ja unapredat
investicionata klima kako bi se privlekle stranski
direktni investicii vo regionot, koi{to im se potreb-
ni na balkanskite zemji.
Vreme, objavuva: Krizata }e gi dovede investi-
torite kaj nas. -Odlo`eni investicii nema, nitu, pak,
nekoj od investitorite {to ve}e rabotat vo Makedonija
gi pakuva kuferite za da si zamine, tvrdi Viktor Mizo
od Agencijata za stranski investicii. Spored nego,
regionov duri e privle~en za investitorite bidej}i e
najmalku pogoden od svetskata recesija.- Denovive
imavme razgovori so dve golemi stranski kompanii.
Ednata e od SAD i so svoeto proizvodstvo u~estvuva so
47% vo vkupniot pazar vo svetot, a firmata od
Germanija zazema pove}e od edna tretina od svetskata
ekonomija - veli Mizo i dodava deka zasega ne mo`e da
gi otkrie kompaniite, nitu nivnata dejnost. Spored
nego, mo`e samo da se odlo`i periodot od
potpi{uvawe na memorandumot do konkreten dogovor
za sorabotka, no toa e poradi vremeto {to e potrebno
za kompanijata da izvr{i analiza na site ekonomski
pokazateli.
s.17 AR^ELOR MITAL ]E OTPU[TI 9.000 RABOT-NICI
УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.1 NAJPOGODENITE SEKTORI ZABORAVENI OD
DR@AVATA
s.8 VLADATA ZABORAVI NA NAJPOGODENITE SEKTORI
s.8 NOVI DNEVNI OGRANI^UVAWA NA BERZATA
s.8 POSEBEN ODDEL ZA ZEMJODELCITE
s.9 HE SE NAMALUVAAT KVOTITE ZA NAFTA
s.9 NEVRABOTENOSTA SE ISKA^I NA 7,7 OTSTO
ВЕЧЕР
s.6 STANOVITE ]E POEVTINAT OTI BANKITE SE
POMALKU ]E DAVAAT ZAEMI
s.6 PAZAROT NA KAPITAL VO ZIMSKI SON
s.6 PRIDOBIVKA ZA GAZDITE I ZA RABOTIICITE
ВРЕМЕ
s.6 KRIZATA ]E GI DONESE INVESTITORITE KAJ NAS
s.6 XENERAL MOTORS PRED BANKROT
s.7 NI DENAR ZA INVESTICII VO ENERGETIKATA
s.7 RUDARITE SO EDNA NOGA NA ULICA
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 ZA TEKSTILCITE MAL ]AR OD BRUTO-PLATITE
s.8 NA EUROKOMPOZIT MU OLESNA SO MERKITE NA
VLADATA
s.8 KOMORITE ZADOVOLNI OD PAKETOT MERKI NA
VLADATA
 6 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Dekemvri zapo~na so porast na ideksite,
ocenuvaat berzanskite analiti~ari vo dnevnite
mediumi. - Prvata nedela od dekemvri zapo~na so
porast na akciskite indeksi na Makedonskata
berza. Prometot i v~era se dvi`e{e vo granicite
na normalniot za ovaa godina. Vkupno bea istrgu-
vani hartii od vrednost vo visina od 10,5 mil-
ioni denari, a MBI-10 raste{e 2,65%, MBID
raste{e mali 0,14%, a OMB padna za -0,38%.
Kupuva~ite koi se redea za akcii na Komercijalna
banka po maksimalno mo`nata cena za v~era od
2.808 denari pridonesoa za taa povtorno da bide
najtrguvana akcija. Prometot od 5,18 milioni
denari be{e napraven u{te vo prviot del od
trguvaweto koe se odviva{e vo re`im na fiksing.
Vtora najbarana be{e akcijata na Alkaloid. I
nejzinata cena porasna za 4,74%, i isto kako
Komercijalna banka se trguva{e vo fiksing. Za
2,11 milioni denari bea istrguvani 580 akcii no
maksimalna cena od 3.646 denari, a kupuva~ite
baraa u{te okolu 1.200 akcii po taa cena. V~era i
Granit ima{e porast od blizu maksi-malnite
dozvoleni 5%. Co 1.360 akcii trguvani vo fiks-
ing i promet od 0,85 milioni, cenata vo prosek
porasna za 4,44% i iznesuva{e 626,63 denari.
Za razlika od Makedonija, evropskite indek-
si vo minus. -Evropskite berzi v~era otvorija vo
blag minus, pomal od 0.5%. Vo tekot na trguvawe-
to zagubite se zgolemuvaa. Londonskiot FTSE 100
(okolu 12 ~asot) be{e 2.40% vo minus, german-
skiot DAKS 3.35%, a francuskiot SAS 40 2.73%.
Tie povlekoa i nekoi od regionalnite indeksi vo
minus. Krobeks zavr{i so-4,52 procenti,prenese
Biznis.
-Dokolku pazarite na kapitalot vo SAD rea-
giraat pozitivno ovaa nedela, vo o~ekuvawe na
lo{i vesti od trgovcite, toa bi zna~elo deka
pazarite po~nale da gledaat ponapred vo idnina-
ta. Ovaa sedmica treba da bidat objaveni brojkite
za proizvodstvoto, nara~kite, nevrabotenosta. Vo
fokusot ovaa sedmica }e bidat i proizvoditeli-
te na avtomobili. O~ekuvawata za pomo{ od
strana na Vladata se se pogolemi.
Aanalizata pak na Utrinski vesnik uka`uva
deka vladinata merka u{te pove}e }e gi stopi
akciite.- Spored ekspertite, so destimulirawe
na deleweto dividenda postoi opasnost cenite i
natamu da se namaluvaat... Imeno, edna od paketot
merki za ubla`uvawe na krizata, koja }e zna~i
odano~uvawe samo na onaa dobivka {to }e se deli
kako dividenda, }e gi obeshrabri firmite da
delat dividenda, {to pak, negativno }e vlijae na
i onaka maliot broj ostanati investitori na
Makedonskata berza. ..Berzanskite analiti~ari
ne se soglasuvaat i smetaat deka }e vlijae dopol-
nitelno na padot na berzata. Tie objasnuvaat deka
vo slu~ajov Vladata nosi merki za amortizirawe
na udarot od krizata, a vsu{nost dosega najpogo-
den od krizata e pazarot na hartii od vred-
nost....Tie {to kupuvaat akcii vo golemite kom-
panii ne gi interesira dali firmata }e investi-
ra vo novi pogoni, tuku ~ekaat dividenda.
- Spored Zavodot za statistika, inflacijata
vo noemvri iznesuva 5,2%, objavi Ve~er.Indeksot
na cenite na malo vo noemvri 2008 godina, vo
sporedba so istiot period lani porasnal za 4,5%,
a indeksot na tro{ocite na `ivotot bele`i
porast od 5,2 %. Indeksot na cenite na malo vo
noemvri 2008, vo sporedba so oktomvri 2008, e
ponizok za 0,1 otsto, dodeka indeksot na
tro{ocite na `ivotot bele`i porast od 0,2 pro-
centi.
- Za posilen pristap do svetskite pazari,
Makedonija zaedno so regionot obezbeduva
poddr{ka na izvozot, prenesuva Biznis.- Malite
i sredni kompanii od Jugoisto~na Evropa (JIE)
koi{to vo princip raspolagaat so izvozen poten-
cijal, poradi nedostatok na informacii i
02.12.2008 g. VTORNIK
iskustva mnogu ~esto ovoj potencijal ne mo`at
dovolno da go iskoristat. ...Razvivaweto na
regionalen, prekugrani~en pazar na delovni
uslugi za poddr{ka na izvozot, a so toa i
obezbeduvawe poddr{ka na izvozno orientiran-
ite kompanii, e osnovna cel na proektot na
Germanskoto dru{tvo za tehni~ka sorabotka - GTZ
za razvoj na regionalni ponudi na uslugi i pazari
za deloven konsalting orientiran kon nad-
vore{nata trgovija...
Kako posledica na finansiskata kriza naj-
golemite svetski kompanii najavija otpu{tawe na
pove}e od 170.000 vraboteni. Vo Evropa, najgole-
mi otpu{tawa najavi britanskata telekomu-
nikaciska kompanija Briti{ telekom, koja neo-
damna soop{ti deka }e ukine 10.000 rabotni
mesta. Najmnogu rabotni mesta vo Severna
Amfika }e ukine Hjulid pakard, a vo azisko-
pacifi~kiot regaon, kompanijata, DisaE1„
Minimum. Dodeka 11% od golemite kom-
panii koi rabotat vo Rusija , vo periodot
avgust-oktomvri godinava go namalile per-
sonalot, a slednata godina 34 % od kompani-
ite planiraat redukcija, prenesuva RIA
Novosti.
-Hranata otporna na poevtinuvawe, anal-
izira Dnevnik. Pogolemo namaluvawe na cena-
ta na hranata ne mo`e da se o~ekuva do mart v
godina iako na svetskite berzi pa|aat cenite
na p~enicata, naftata i na strujata.
Proizvoditelite na hrana velat deka ne
razmisluvaat za poevtinuvawe bidej}i gi
tro{at rezervite {to bile prethodno
nabaveni. Makedonija iako se deklarira kako
agrarna zemja, sepak za da gi zadovoli
potrebite od hrana e uvozna zavisna. Poradi
toa, cenite na hranata kaj nas }e padnat ako
poevtini hranata kaj zemjite od koi uvezuvame
i ako trgovcite ja namalat zarabotuva~kata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. PORASNALE TRO[OCITE NA @IVOT (*****)
2. INFLACIJATA PADNA NA 5,2 PROCENTI(***)

ДНЕВНИК s.13 MBI-10 ZAVR[I 2,65 PROCENTI VO PLUS

s.1 HRANATA OTPORNA NA POEVTINUVAWE s.13 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA GO NAPRA-VIJA
s.1 BEZ RABOTA 3.200 LU\E VO INDUSTRIJATA PROMETOT
s.9 HRANATA OTPORNA NA POEVTINUVAWE s.15 MAKEDONIJA ZAEDNO SO REGIONOT OBEZBEDUVA
s.11 BEZ RABOTA OSTANAA 3.200 LU\E VO INDUSTRI-JATA PODDR[KA NA IZVOZOT
УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.7 INFLACIJATA PO^NA DA SE „LADI”, NO NE DOVOLNO
БИЗНИС s.8 VLADINATA MERKA U[TE POVE]E ]E GI STOPI AKCIITE?
s.1 @IVOTNITE TRO[OCI VO POSTOJAN PORAST s.8 CELOSNA ZABRANA ZA REKLAMIRAWE CIGARI
s.1 BANKROTOT MO@E DA ^INI 2,5 MILIONI RABOTNI MESTA
s.1 NETO-PRIMAWATA MO@E, HO HE MORA DA SE ZGOLEMAT ВЕЧЕР
s.1 MAKEDONIJA ZAEDNO CO REGIONOT OBEZBEDUVA s.6 INFLACIJATA VO NOEMVRI - 5,2 OTSTO
PODDR[KA NA IZVOZOT s.6 ME^KINIOT PAZAR SE ODOMA]INI NA BERZATA
s.3 @IVOTNITE TRO[OCI VO POSTOJAN RAST s.6 BESPLATNI RAZGOVORI SO SELECT FAMILY
s.3 SEPTEMVRISKIOT PROSEK - 275 EVRA
s.4 NETO-PRIMAWATA MO@E, NO NE MORA DA SE ZGOLEMAT s.7 EU BARA DIREKTNI INVESTICII, A HE SUBVEN-CII BO
s.5 NETO-PRIMAWATA MO@E, NO NE MORA DA SE ZGOLEMAT ZEMJODELSTVOTO
s.5 ZA TRIPL-PLEJ USLUGATA NA MAKEDONSKI TELEKOM - ВРЕМЕ
6.000 BARAWA s.7 POMALKU RABOTNICI VO INDUSTRIJATA
s.9 BANKROTOT MO@E DA ^INI 2,5 MILIONI RABOTNI MESTA s.7 INFLACIJATA PADNA NA 5,2 PROCENTI
s.9 EVROZONATA V GODINA ]E VLEZE VO RECESIJA
s.10 OPEK GO ZADR@UVA PROIZVODSTVOTO, KONE^-NA ODLUKA НОВА МАКЕДОНИЈА
NA 17 DEKEMVRI s.9 PO 45 DENARI PREMIJA ZA KILOGRAM TUTUN
s.10 GOLEMITE KOMPANII OTPU[TAAT NAD 170.000 RABOTNI- s.9 PORASNALE TRO[OCITE NA @IVOT
CI ШПИЦ
s.12 DEKEMVRI PO^NA SO PORAST NA INDEKSITE s.1 KRIZATA ZGASNA PE^KA VO „SILMAK”
s.12 EVROPSKITE INDEKSI POTONAA VO MINUSI s.8 KRIZATA ZGASNA PE^KA VO „SILMAK”
 Data 08.12.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Kreditniot rejting na dr`avata vo fokusot na
dene{nite mediumi. -Kreditnata agencija Standard i
Purs }e go namali rejtingot na denarot i na makedon-
skata ekonomija. Spored bodiraweto na agencijata za
ocenuvawe na krediten rejting, Makedonija sega ima
BBB rejting i e malku nad nivoto na xank-teritorii
(|ubre teritorija), odnosno najrizi~ni dr`avi za
investirawe.
Vo izve{tajot objaven v~era, Standard i Purs
kako glavna pri~ina za da se namali kreditniot rejt-
ing od BBB+ se naveduvaat zgolemeniot trgovski
deficit, namaluvaweto na deviznite pratki od
stranstvo, ekspanzionisti~kata fiskalna politika i
zgolemuvaweto na buxetskiot deficit za narednata
godina.
Standard i Purs ocenuva deka deficitot vo
platniot bilans }e prodol`i da raste bidej}i }e se
zgolemuva cenata na uvezenata struja, pove}e }e se
kupuvaat oprema i ma{ini od stranskite pazari, a }e
se namaluva cenata na metalite na svetskite berzi.
Spored agencijata, zagubata vo tekovnata smetka na
dr`avata raste ve}e dve godini. Vo 2007 godina izne-
suvala 7,1 otsto od bruto-doma{niot proizvod, a
godinava se iska~ila na 15 otsto.
Lo{i vremiwa za stranskite investicii, ocenu-
va i Organizacijata za ekonomski razvoj i sorabotka
(OE-CD). Spored nejzinite predviduvawa i
o~ekuvawata i sega{nite procenki na triesetina
~lenki, OECD godinava }e primi 13 procenti pomalku
investicii otkolku minatata godina, a }e vlo`i {est
procenti pomalku sredstva vo drugite dr`avi. No,
bidej}i celosnoto vlijanie od krizata se u{te ne e
poznato, mo`no e brojkite da bidat mnogu polo{i.
Minatogodi{niot rekord od 1,7 iljadi milijardi
dolari stranski investicii godinava nema da se nad-
mine.
Vrtoglav pad na akciite na Volstrit, e vtorata
vest koja re~isi bez isklu~ok ja prenesuvaat site
dnevni izdanija na pe~atenite mediumi.- Site
vode~ki indeksi v~era se namalija za pove}e od sedum
procenti, a najgolem pad ostvari Standard i purs, koj
broj 52
zagubi re~i 9% od vrednosta. Indeksot, Dau Xons se
namali za blizu 700 poeni, ili za 7,7 %, pri {to vo
crveno bea akciite na site 30 kompanii. Pad od
re~isi devet lrocenti ostvari i tehnolo{kiot
indeks, Nasdak. Soodnosot na akciite {to v~era ost-
varija porast so tie {to padnaa na berzata vo Wujork
iznesuva{e 1:38. Analiti~arite stravuvaat deka
pretstojnata bo`ikna sezona, vo koja se ostvaruva
duri 40 % od maloproda`niot promet vo SAD, bi
mo`ela da bide katastrofalna.
Ekonomijata na SAD i oficijalno vo recesija,
prenesuva Nova Makedonija. Amerikanskata ekonomi-
ja padnala vo recesija vo.dekemvri 2007 godina,
sbop{tilo amerikanskoto Nacionalno biro za
ekonomski istra`uvawa (NBER), privatna ekonomska
grupacija {to gi sledi ekonomskite ciklusi vo SAD.
Iako recesijata voobi~aeno se defr{ira kako
dva posledovatelni kvartali na negativen ekonomski
porast, NBER koristi drugi indikatori za nejzino
opredeluvawe, prenesuva AFP.
Avtoproizvoditelite od Detroit, vo vtor obid da
dobijat pomo{ od 25 milijardi dolari od dr`avnite
fondovi, v~era pred Kongresot gi izlo`ile
planovite za restrukturirawe na nivnite kompanii i
sigurnost deka so tie pari }e pre`iveat i }e napred-
nat, prenese Vest.
Xeneral motors, Ford i Krajsler se podgotveni
da gi refinansiraat dolgovite na kompaniite....
Amerikanskite proizvoditeli na avtomobili se
borat za opstanok vo novata 2009 pod udarot na
golemata ekonomska kriza, najlo{ata proda`ba na
avtomobili vo poslednive nekolku deceniii i stro-
giot krediten pazar.Ovie tri firmi potro{ija re~isi
18 milijardi dolari od rezervite na ke{ vo posled-
niot kvartal, a Xeneral motors i Krajsler velat deka
bi mo`ele da propadnat za nekolku nedeli.
Kaj nas vtoriot trgovski den vo dekemvri pomina
vo znak na Komercijalna banka., objavi Biznis. Skoro
60% od vkupniot promet be{e napraven vo trguvawe
so akcii na Komercijalna banka. Od 29,1 milion
denari vkupen promet, neceli 17 milioni bea real-
берзНИК
7
03.12.2008 g. SREDA
izirani vo trguvawe so ovaa banka. Prometot general-
no vo odnos na prethodniot den e pogolem za blizu
200%, a indeksite bea relativno stabilni. MBI-10
zavr{i so minimalen porast od 0,1%, MBID ostana
nepromenet, a OMB porasna 0,17%. Ako makedonskiot
pazar na kapital go odbegne posledniot drasti~en pad
koj se slu~i na site svetski berzi na 01 dekemvri,
mo`eme da bideme relativno zadovolni, so ogled na
toa kolku be{e silen i simultan na site ~etiri
strani od svetot.
Dr`avata treba da vlo`uva vo infrastruktura-
ta, smetaat od `elezni~kiot tovaren soobra}aj. -
Vladata so ~etiri milioni evra }e gi pokriva
nerentabilnite linii vo patni~kiot soobra}aj na
`eleznicata. - V godina }e ima golemi vlo`uvawa vo
tovarniot soobra}aj. Vladata }e zeme kredit od
Svetska banka za da kupi no vi 100 vagoni, no i za da
investira vo papti~kiot soobra}aj za da se podobri
kvaligetot na prevozot - izjavi Direkgorot na
Makedonski `eleznici -Transport, Blagoja
Krstevski.
Spored Krstevski, parite {to }e se odvojat od
buxetot vo 2009 godina nema da bidat dovolni za
`eleznicata bidej}i vo nea ne e investirano 25 godi-
ni.
Antoni Pe{ev, rakovoditel na firmata Ultra,
predlo`i da se ovozmo`i vo Makedonija da dojdat
me|unarodni `elezni~ki operatori.
- Vo evropskite dr`avi, infrastrukturata e pod
dr`avna kapa, a transportot go vr{at pove}e pre-
voznici. Vo Slovenija, ^e{ka i vo Polska funkcioni-
raat i po pove}e od 10 prevozni pretprijatija.
-Makedonski telekom planira da izgradi
telekomuni-kaciska mre`a, koja nudi ultra brz
internet-pristap, koja e okolu 50 pati pogolema od
onaa {to ja nudat sega{nite internet-provajderi.
Odborot direktori na Makedonski telekom na
zav~era{niot sostanok go usvoi godi{niot biznis-
plan na kompanijata za 2009 godina, vo koj se vklu~uva
proektot za pobrz internet nare~en, Opti~ki kabel do
doma. Investicijata e vredna nekolku milioni evra.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. LO[I VREMIWA ZA STRANSKITE INVESTICII (*****)
2. VLADATA ]E DADE 4 MILIONI EVRA ZA @ELEZNICATA (***)

ДНЕВНИК s.6 KREDITNI KARTI^KI ZA APSOLVENTITE

s.7 DEFICITOT ]E GO DEVALVIRA DENAROT s.7 @ELEZNICATA DA BIDE PRIORITET VO JAVNITE INVESTICII
s.7 VLADATA ]E DADE 4 MILIONI EVRA ZA @ELE-ZNICATA s.7 IMB NAVREMENO ]E GO PLA]A MLEKOTO
БИЗНИС s.7 REALIZIRAN PLANOT ZA 2008
s.3 VLADATA ]E GI POKRIVA ZAGUBITE SO ^ETIRI MILIONI EVRA s.7 NAMALENI DO 45% ME\UNARODNITE RAZGO-VORI
s.3 OD IMB PRISILNO NAPLATENI DVA MILIONI EVRA ВРЕМЕ
s.3 ZA DENARSKITE DEPOZITI 11, ZA [TEDEWE EVRA [EST PROCEN- s.6 DOA\A NOVO TORNADO OD SAD
TI KAMATA s.6 NEMALO POEVTINA NAFTA VO VOSLEDNITE TRI GODINI
s.3 KREDITNI KARTI^KI OD UNIBANKA s.6 VRTOGLAV PAD NA AKCIITE NA VOLSTRIT
s.3 NAMALUVAWE DO 45 PROCENTI s.6 NOVO FINANSISKO TORNADO TRGNA OD AME-RIKA
s.9 LO[I VREMIWA ZA STRANSKITE INVESTICII s.6 U[TE TREBA DA ^EKAME ZA POEVTINO PARNO
s.11 PROMETOT NA BERZATA SE STOPI NA 7,8 MILIONI EVRA s.7 UVOZOT ]E NI JA ZAKOPA EKONOMIJATA
s.12 KOMERCIJALNA BANKA GO DR@I MBI-10 s.7 POGOLEMI SUBVENCII ZA ZEMJODELCITE
s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII ВЕСТ
s.13 MBI-10 PORASNA ZA 0,10 PROCENTI s.6 @ARKO HRISTOSKI NOV DIPEKTOR NA TUTUNS-KIOT KOMBINAT
s.13 DNEVNIOT PROMET PORASNA NA 29,1 MILION DENARI OD PRILEP
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.12 BERZITE PA\AAT
s.1 KREDITI SAMO ZA DOBRITE FIRMI s.12 “XENERAL MOTORS”, “FORD” I “KRAJSLER” VTOP PAT POBARAA
s.6 IMA IDNINA ZA TK PRILEP POMO[ OD KONGRESOT
s.7 SAMO DOBRITE FIRMI DO KREDIT НОВА МАКЕДОНИЈА
s.7 VIP GI NAMALI CENITE DO 45 OTSTO s.1 „VIP” GI NAMALI CENITE NA ME\UNARODNITE POVICI DO 45
s.7 INVESTICII VO RAZVOJ NA MRE@ATA OTSTO
s.7 KAMATA NA DEPOZITI VO DENARI OD 11 OTSTO s.8 TELEKOMOT ]E NOSI OPTI^KI KABEL DO DOMA
s.8 TEMNI OBLACI NAD DEVIZNIOT KURS NA MAKE-DONIJA s.8 @ARKO HRISTOSKI NOV DIREKTOR NA TK PRILEP
s.8 „SVEDMILK” DO KRAJOT NA NEDELAVA ]E GO ISPLATI MLEKOTO s.8 EK: POTREBNI SE NEZAVISNI REGULATORI
s.8 IMB PRESTANA SO OTKUP VO NEKOI REGIONI s. 11 EKONOMIJATA NA SAD I OFICIJALNO VO RECESIJA
ВЕЧЕР ШПИЦ
s.6 NAFTATA EVTINA- POD 50 $ BAREL s.1 PROEKT ZA 50 PATI POBRZ INTERNET
s.6 PAD NA DAU XONS ZA 7,7 OTSTO s.7 TUTUNSKIOT KOMBINAT OD PRILEP IMA NOV DIREKTOR
s.6 NAFTATA POD 50 DOLARI ZA BAREL s.7 VIP GO POEVTINI ROAMINGOT
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PROMOCIJA NA UNIBANKA I VIP
I vo Makedonija - elektronsko pla}awe
Трансакцијата беше резултат на првиот потпишан договор за соработка на полето на електронската трговија помеѓу УНИБанка
Овој настан е организиран со цел да се промовира електронската трговија, да се подигне свесноста на граѓаните за постое-
њето и бенефитите од оваа услуга која допрва ќе го доживее својот подем
Za prvpat na makedonskiot
pazar kako rezultat na sorabotkata
na UNIBanka i Vip operator pro-
motivno se izvede prvata transak-
cija vo `ivo na elektronska trgov-
ija vo Makedonija so bankarski
karti~ki.
Transakcijata be{e rezultat na
prviot potpi{an dogovor za
sorabotka na poleto na elektron-
skata trgovija pome|u UNIBanka i
VIP mobilniot operator.
Ovoj nastan e organiziran so
cel da se promovira elektronska-
ta trgovija, da se podigne svesnos-
ta na gra|anite za postoeweto i
benefitite od ovaa usluga koja
doprva }e go do`ivee svojot podem.
UNIBanka e prvata banka koja ja
ovozmo`i elektronskata trgovija
za svoite klienti i trgovci, blago-
darej}i na sorabotkata i ki od maloproda`bata, isporakata e do doma i ima pogolem izbor na
poddr{kata od strana na Vip
operator.
Elektronskata trgovija e edna
od temite na ~ij razvoj se posvetu-
va golem napor i vreme i e eden od
prioritetite vo programata na
Vladata na Republika Makedonija,
pri~ina pove}e {to ovoj proekt go
pozdravi i ministerot za infor-
mati~ko op{testvo Ivo Ivanovski
i izjavi javna poddr{ka na kam-
pawata.
Na prisutnite im se obrati i
Pretsedatelot na Upravniot Odbor
na UNIBanka Kosta Mitrovski, koj
izrazi blagodarnost za
poddr{kata na ovaa kampawa na
UNIBanka i VIP od strana na
Ministerstvoto za Informati~ko
Op{testvo i najavi u~estvo vo
drugi proekti koi }e bidat od
Vip operator e ~len na
mobilkom austria grupacijata.
Na 26 mart 2007, Vip operator
dobi licenca za tret mobilen
operator vo Republika Make-
donija, otkako pobedi na ten-
der za 10 godi{na GSM 900/1800
licenca so avtomatsko pro -
dol`uvawe za dopolnitelni
10 godini. Vip operator za-
po~na so komercijalna rabota
na 19 septemvri 2007g. Do kra-
jot na tretiot kvartal od 2008,
uslugite na Vip operator gi
koristat 250.000 korisnici.
Od maj 2008g. Vip operator e vo
strate{ko pratnerstvo so Vo-
dafone.
broj 52
Data 08.12.2008
и мобилниот оператор ВИП.
interes i benefit za klientite i Vip operator www.vip.mk , kade
gra|anite voop{to. {to korisnicite na master
- UNIBanka e prva banka na karti~ka }e mo`at da ja nadopol-
finansiskiot pazar vo Makedonija nat svojata pripejd smetka so iznos
koja im nudi mo`nost na makedon- spored svoite potrebi - od 100 do
skite trgovci svoite proizvodi da 5000 denari.
gi prodavaat preku internet, a pri -Ni pretstavuva osobeno zado-
toa pla}aweto da bide so bankars- volstvo {to povtorno uspeavme
ki plate`ni karti~ki od bilo koja prvi na pazarot da ja ponudime
banka vo zemjata ili po{iroko. Na ovaa povolnost i usluga na na{ite
ednostaven na~in, i po siguren i pripejd korisnici. Blagodaranie
UNIBanka, e ve}e 15 godini prisutna na pazarot i e vode~ka me|u
srednata grupa na banki. Taa isto taka e lider vo karti~noto
rabotewe so najgolem broj na bankomati i izdadeni karti~ki i prva
banka koja vo raboteweto so karti~ki upotrebi za{titna ~ip
tehnologija. Vsu{nost, taa prva vo 2007 godina go zapo~na proektot
za elektronska trgovija. Dosega vo zemjava za interna proda`ba ima
izdadeno nad milion plate`ni karti~ki, postavi 700 bankomati i
28.000 POS terminali. Prednostite na elektronskata trgovija se sos-
toi vo toa {to se za{teduva vreme, cenite na proizvodite se ponis-
proizvodi. Elektronskata trgovija e najupotrebuvana vo hotelskite
uslugi i aran`mani,proda`ba na avionski bileti, telekomunikacis-
ki uslugi, naplata na smetki itn. Elektronskata trgovija ima golemo
zna~ewe i za ekonomijata na dr`avata, preku zgolemuvawe na brojot i
volumenot na bezgotovinskata naplata i podobruvawe na naplatata
na site obvrski na dano~nite obvrznici
Seto toa ja pravi Banka koja se prepoznava spored misijata na pos-
toewe-Banka na klientot.
bezbeden pat na pla}awe na uspe{nata sorabotka so
UNIBanka im ovozmo`uva na UNIBanka, Vip operator uspea da
trgovcite, mobilnite operatori, ovozmo`i dopolnitelna prednost i
dr`avnite institucii i ostanatite vrednost za svoite korisnici. Za
izdava~i na smetki da gi otvorat da ja nadopolnat pripejd smetkata
svoite virtuelni prodavnici. A na ve}e korisnicite ne moraat da
gra|aninot da mo`e da kupuva i od odat vo prodavnica, ednostavno
makedonskite internet sajtovi. toa mo`at da go napravat od svoite
Seto toa pak spakuvano vo funkci- domovi ili od rabotnoto mesto.
ja na inicijativite na Vladata za Dopolnitelno, gordi sme i {to
elektronska trgovija.” uspeavme da go napravime prviot
To~no pred 4 godini bevme prva ~ekor kon otvarawe na elektron-
banka koja vo karti~noto rabotewe skata trgovija vo Republika
go promovira{e ~ipot vo Makedonija. Vip prodol`uva i
R.Makedonija, prodol`ivme so ist ponatamu da im nudi pove}e na
kontinuitet i eve denes so ogromno svoite korisnici, naglasi Mario
zadovolstvo go promovirame Cvitkovi}, glaven marketing
noviot na~in na pla}awe pri direktor na Vip operator.
proda`bata preku internet ili t.n Ovaa prva onlajn transakcija
on-line shopping-re~e Biqana ima za cel da ja promovira elek-
Donovska Ge~eva-direktor na tronskata trgovija vo Republika
Karti~noto rabotewe na UNI - Makedonija, da ja podigne svesnos-
Banka. ta na gra|anite za postoeweto i
Vip operator, pak, e prv opera- prednostite od ovaa usluga, koja vo
tor koj na pazarot za elektronski bliska idnina treba da go do`ivee
komunikacii vo Makedonija im nudi svojot podem.
mo`nost na svoite pripejd koris- Vo idnina UNIBanka }e
nici da ja nadopolnat svojata smet- prodol`i so promoviraweto na
ka po elektronski pat. ovaa usluga, edukacija na klientite
Nadopolnuvaweto na pripejd i trgovcite za povolnostite i
smetkata se odviva preku stimulacija na onlajn transakci-
pristapuvawe na veb stranata na ite.
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
9
СТОПАНСКА БАНКА А.Д.СКОПЈЕ СО НОВА ПОНУДА

VISA Дедо Мраз наградна игра

Сите ваши Новогодишни желби може да се остварат доколку во декември и јануари, плаќате
со вашата ВИСА картичка од Стопанска банка
VISA и Стопанска Банка АД Скопје, го
објавија почетокот на нивната заедничка
Дедо Мраз промоција за претстојните
новогодишни и божикните празници со
која корисниците на VISA картичките
добиваат можност да освојат бројни вред-
ни награди и главна награда од 5.000 евра
на VISA картичка од Стопанска банка.
Виса Дедо Мраз наградната игра трае од
1. декември 2008 до 31. јануари 2009
година. Учеството е едноставно, за време
на наградната игра при купување со
својата VISA картичка, клиентите треба да
остварат најмалку пет набавки во вкупна
вредност од 10.000 денари. Промоцијата
се однесува за корисниците на VISA
дебитни, VISA кредитни и VISA интернет
картички издадени од Стопанска банка
А.Д. - Скопје
Наградниот фонд содржи:
Главната награда - 5.000 евра во денар-
ска поротиввредност, и
10 награди од по 250 евра во денарска
противвредност.
Наградите добитниците ќе ги добијат и ќе
ги располагаат преку VISA картичка од
Стопанска банка.
Коментирајќи ја овогодинешната Дедо
Мраз промоција, Директорот за деловен
развој на Виза за Југоисточна Европа,
Жан-Марк Тонти, рече: Божиќните и ново-
годишните празници се традиционално
време кога купувачите се најзафатени и
нашата Дедо Мраз промоција, ни овозмо-
жува да ги потсетиме нашите клиенти
дека со користењето на своите VISA кар-
тички добиваат брз, сигурен и едноставен
начин на плаќање. Уште повеќе, доколку
ги користат своите VISA картички ние исто
така можеме да им помогнеме во оствару-
вање на празничните желби.
Според Директорот на Секторот за бан-
карство на мало при Стопанска банка,
Милица Чапаровска -со оваа наградна
игра им нудиме можност на нашите корис-
ници на картички да остварат поголема
вредност од празничните купувања.
Имено, условите за учество се прилагоде-
ни на пазарот и на периодот кога е зголе-
мено плаќањето со картички па на тој
начин поголем број клиенти можат да ста-
нат потенцијални добитници на некоја од
вредните наградите.
За VISA:
VISA е најголемата мрежа за електронско
плаќање која обезбедува услуги за проце-
сирање и платформи за наплата на про-
изводи. Ова вклучува кориснички кредит-
ни, дебитни, припеид и комерцијални пла-
ќања, кои се понудени под брендовите:
VISA, VISA Electron, Interlink и PLUS. VISA
е прифатена низ целиот свет и VISA/PLUS
е една од најголемите глобални АТМ
мрежи, кои нудат пристап до готовина во
локална валута во повеќе од 170 земји.

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

Zajaknuvawe na supervizijata vrz Berzata

Комисијата за хартии од вредност во соработка со Управата за финансиска полиција и со Управата за спречува-
ње на перење пари и финансирање на тероризам, преку размена на податоци и информации ќе се зајакне ефи-
касноста на супервизорската функција врз пазарот на капитал во Република Македонија
Komisijata za hartii od vrednost minatata nedela ( institucii }e ja prodol`at i sorabotkata na poleto na
na 3. dekemvri) potpi{a Memorandumi za sorabotka so obukata na vrabotenite i razmena na iskustva za
Upravata za finansiska policija i so Upravata za istra`uvawata i razvojnite procesi koi se od zaed-
spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na teror- ni~ki interes.
izam. Ovie Memorandumi se vo funkcija na zajaknuvawe Potpi{uvaweto na Memorandumite pretstavuva for-
na borbata protiv pereweto pari i finansiskiot krim- malizirawe na sorabotkata na KHV so dvete institucii,
inal vo Republika Makedonija. no i po~etok na nov vid sorabotka vo koja centralno
Se o~ekuva preku razmena na informacii i podatoci mesto }e zazeme otkrivaweto na somnitelni transakcii
poefikasno da se otkrivaat somnitelnite transakcii od od strana na ovlastenite u~esnici za rabota so hartii
aspekt na finansiski kriminal, spre~uvawe perewe od vrednost i na akcionerskite dru{tva so posebni
pari i finansirawe na terorizmot. obvrski za izvestuvawe vo smisla na Zakonot za hartii
Memorandumite za sorabotka gi potpi{aa od vrednost, kako i na dru{tvata za upravuvawe so
Pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost investiciski fondovi i banki-~uvar na imot vo smisla
Marina Na}eva-Kavrakova, Direktorot na Upravata za na Zakonot za investiciski fondovi.
finansiska policija Qup~o Stamatovski i Direktorot Praktikata poka`uva deka pridobivkite od povrzu-
na Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansir- vaweto na instituciite se pove}ekratni, a
awe na terorizam Vane Cvetanov. me|uinstitucionalnata sorabotka preku memorandum e
Preku razmena na podatoci i informacii }e se preporaka na Evropskata komisija i eden od principite
zajakne efikasnosta na supervizorskata funkcija vrz na Me|unarodnata organizacija na Komisiite za hartii
pazarot na kapital vo Republika Makedonija. Trite od vrednost- IOSCO.
10 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

TRIBINA - @ELEZNICATA, PRIORITET VO JAVNITE INVESTICII

Makedonija - slep kolosek

bez Koridorot 10
Наша задача е да ја убедиме Европа, дека заради нејзината членка Грција, треба да го направи коридорот
10. Ако се продолжи со ваков однос, наскоро Македонија ќе биде заобиколена на железничката карта
PPo pove}e od dve ipol decenii dez- tura, nepovolnata slika vo dosega{noto zakonskata regulativa {to }e ovozmo`at
investirawe, dr`avava kone~no ja stavi finansirawe, koe celosno izostanuvalo, liberalizacija na transportniot soo-
`eleznicata me|u prioritetite vo mora da ja platime vo ne{to drugo. bra}aj i vlez na stranski operatori, po
javnite investicii. So Nacionalnata Odnosno, ja pla}ame so gubewe ili so primerot na Slova~ka, Polska i ^e{ka.
programa za `elezni~ka infrastruktura spu{tawe na nivoto na parametrite, duri Pe{ev ja potencira{e i potrebata od
2008-2912, donesena vo juli godinava, ne i na proektiranite parametri, pa denes strate{ko i aktivno vklu~uvawe vo site
samo {to se fa}a ~ekor so evropskata iako nekoja delnica bila preoktirana za sredbi i konferencii vo Brisel, kade se
op{toprifatena orientacija za dr`avno 120 kilometri brzina, prinudeni sme taa krojat evropskite `elezni~ki koridori.
finansirawe na `elezni~kiot soobra}aj, brzina da ja spu{time na 80 kilimetri na — Potrebni ni se i lobisti i me|unarodni
tuku i }e realizira eden od uslovite za ~as- istakna Gelevski.- Iskra nade` e ekspertski timovi, da sme prisutni vo
natamo{en ekonomski razvoj - sovremena {to vo poslednive tri do ~etiri godini Evropa. Na{a zada~a e da ja ubedime
`eleznica koja ovozmo`uva najevtin dr`avata po~nuva da izdvojuva od buxetot Evropa, deka zaradi nejzinata ~lenka
transporten soobra}aj. Imeno, soglasno po nekoja koli~ina pari nameneti za Grcija, treba da go napravi koridorot 10.
Programata, finansiskite sredstva {to potrebite na `eleznicata, iako e toa Ako se prodol`i so vakov odnos, naskoro
se potrebni od Buxetot na RM za da se mnogu daleku od potrebite. Gi koristime Makedonija }e bide zaobikolena na
pokrijat negativnite razliki vo tie sredstva onamu kade {to e naj- `elezni~kata karta - istakna Pe{ev.
odr`uvaweto na `elezni~kata infra- neophodno, a ne da postigneme normativ Na mo`nosta zemjava da zavr{i na
struktura za godinava iznesuvaat 256,91 {to bi bil na nivo na proektiranite. [to sporeden kolosek uka`a i Stoj~e
milini denari; v godina buxetskite pokonkretno i nedostasuva na `elezni- Smilevski, direktorot na Hepos, koj
investicii bi iznesuvale 48,91 milioni cata?I najobi~ni pragovi i {ini za pru- informira{e deka srpskata `eleznica
denari, vo 2010 godina — 45,61 milioni gata. Da ne zboruvam za grade`nata meha- ve}e ima formirano poseben sektor,
denari, narednata 43, a vo 2012 godina se nizacija, za odr`uvawe na prugite, koja e nare~en Koridor 10, {to zboruva za
planirani 38,30 milioni denari… So stara pove}e od ~etiriestina godini. nivniot organiziran pristap na re-
Programata, glavno vnimanie vo nared- Blagoja Krstevski, direktorot na AD {avawe na problemite so koridorite. Toj
niot period se posvetuva na Koridorot Transport, potencira{e deka faktot {to apelira{e za pogolemo anga`irawe okolu
10, bidej}i re~isi celiot transport na Makedonija e tranzitna zemja, e golem Koridorot 8, vo smisla na iznao|awe
stoka (okolu 94%) se vr{i preku ovoj hendikep za obavuvaweto na transportot, na~ini za obezbeduvawe sredstva od EU i
koridor. a so toa i na rezultatite od raboteweto. nejzinite fondovi.
Za toa pak kakva e realnata sostojba — Nie ne mo`eme samo kaj nas da go Kako {to istakna pretsedatelot na
vo makedonskata `eleznica, {to treba da podobrime transportot i infrastruktu- Stopanskata komora na Makedonija,
se prezeme da se ostvari ovaa programa i rata, a toa da ne go napravat vo Srbija, Branko Azeski, javnite investicii vo
koj se treba da u~estvuva vo toa, se kade sostojbata so prugite e katastro- `eleznicata mora da se zgolemat, bidej}i
rasprava{e na tribinata na tema falna, posebno na delot od Tabanovce do taa e osnovniot krvotok, potreben za
@eleznicata, prioritet vo javnite Ni{. Se slu~uva na relacijata Skopje ponatamo{niot razvoj na biznisot vo
investicii, koja minatata nedela ja orga- Belgrad vozot da soobra}a i po 12 ~asa- Makedonija. -Nie sakame da predlo`ime
nizira{e Stopanskata komora na uka`a Krstevski. seriozen presvrt vo toj del, kade {to
Makedonija. Imeno, stopanstvenicite se Toj poso~i deka golem problem e i toa dr`avata mora mnogu poseriozno i so
slo`ija deka so lanskata podelba na {to imame ednokolose~na pruga, {to pak mnogu pogolemi sredstva da intervenira
porane{noto JP Makedonski `eleznici zna~i celosno nejzino zatvorawe koga vo infrastrukturata, so {to bi gi
na dva novi subjekti - JP za infrastruk- treba da se intervenira, a poso~i i na povlekla i stopanskite subjekti i samata
tura i AD Transport, koi i natamu ~estoto zatvorawe na solunskoto pris- `eleznica vnatre, da napravat ne{to
funkcioniraat kako integralen sistem, e tani{te {to mnogu vlijae na kontinuite- pove}e i vo delot na izgradba na termi-
napraven prviot pozitiven ~ekor vo tot vo raboteweto na ova transportno nalite i na tranzitot niz Makedonija.
osovremenuvawe na `eleznicata, no pretprijatie. Krstevski pobara dr`avata Spored biznis zaednicata, real-
naglasija deka zapo~natiot proces tuka ne paralelno da investira vo infrastruk- izacijata na opredelbite so koi na
treba da zastane. turata na `eleznicata i da gi pokriva `eleznicata i se dava prioritet vo
Podelbata sepak ne gi re{i prob- zagubite vo patni~kiot soobra}aj {to se javnite investicii, treba da odi vo
lemite vo raboteweto na dvata subjekti, pravat na odredeni trasi vo patni~kiot nasoki na prezemawe na potrebnite
od pri~ina {to ve}e spomenatoto dezin- soobra}aj, za {to vo naredniot period merki od dr`avata za dosledna real-
vestirawe ja dovelo `elezni~kata dr`avata }e odvoi ~etiri milioni evra. izacija na donesenata Nacionalna pro-
infrastruktura vo katastrofalna sosto- Antoni Pe{ev, potpretsedatelot na grama za `elezni~ka infrastruktura.
jba. Kako {to objasni Nikola Gelevski, Stopanskata komora na Makedonija, Potoa, potrebno e soodvetno
pomo{nik direktor vo JP za infrastuk- pobara da se napravat seriozni izmeni vo zaokru`uvawe na zakonskata regulativa
vo ovaa oblast so koja }e se definiraat
otvorenite pra{awa i nadle`nosti na
^etiri milioni evra za relacija `elezni~ka infrastruktura -
operatori, vklu~uvaj}i go i cenovniot
patni~kiot soobra}aj aspekt i sli~no. Re{enijata pak, za
Vo vladinata programa ve}e e vlezeno deka so kredit od Svetska banka }e se finansisko pokrivawe na tro{ocite za
kupat 100 novi vagoni za tovaren soobra}aj, no i vlo`uvawa vo patni~kiot soo- realizacija na skapite infrastrukturni
bra}aj za podobruvawe na kvalitetot na prevozot na patnici, a pri {to se predv- proekti vo `eleznicata se gledaat
edinstveno vo izrabotka na zaedni~ki
ideni buxetski sredstva za pokrivawe na nerentabilnite linii vo regionalni proekti, so koi bi se
`elezni~kiot patni~ki soobra}aj, vo iznos od ~etiri milioni evra. Ova e konkuriralo za pari~ni sredstva od
osobeno zna~ajno, re~e Krstevski, i toa ne samo zatoa {to kone~no vo `elezni- fondovite na evropskite i svetskite
cata }e se vlo`uva, bidej}i za prv pat Vladata odvojuva buxetski sredstva za finansiski fondovi (EIB, Svetska
pokrivawe na nerentabilniot patni~ki soobra}aj, odnosno `elezni~ki prevoz na banka, MMF i dr.), kako i po osnov na
patnici, tuku za{to so toa }e se ovozmo`i da se oslobodat pove}e sredstva za sredstva od koncesiski aran`mani so
razvoj na tovarniot segment vo `elezni~kiot transport. odredeni stranski investitori.
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
СКОПСКАТА ЦЕМЕНТАРНИЦА-ЧЛЕНКА НА ГЛОБАЛНИОТ ДОГОВОР НА ОН
УСЈЕ ги прифати корпоративните
принципи на управување
Цементарница УСЈЕ АД, му се приклучи на Гло бал -
ни от договор на Обединетите нации (ОН). Со приклучу-
вање то кон Глобалниот договор Цементарница УСЈЕ ги
при фатила десетте принципи за добро корпоративно
упра вување, што се основа на овој Договор и се обврза-
ла дека ќе ги применува во Македонија.
Како што соопштуваат од УСЈЕ, тие принципи се
однесу ваат на почитување на човековите права, почиту-
вање на правата за слобода на здружување и признава-
ње на правото за колективно преговарање, почитување
на правата на работниците и елиминирање на користе-
њето на детската работна сила, елиминација на дискри-
минацијата на вработувањето и професијата, почитува-
ње и унапредување на животната средина и елиминација
на сите видови на мито и корупција.
„Помина времето кога на компаниите им беше важно
само добро да работат и да ги наградат своите акционе-
ри. Денес се вреднуваат и многу други работи, покрај
успехот во бизнисот, а тоа се создавање на добра клима
за работа, почитување на вработените, спречување на
берзНИК
11
митото и корупцијата во сопствените редови, грижа за
животната средина и за заедницата. Глобалниот договор
на ОН е потврда за нашата компанија дека не само што
е успешна компанија, туку е и корисен и одговорен член
на задницата кој промовира и практикува вистински
вредности на сите полиња. И понатаму ќе продолжиме
да работиме во духот на доброто корпоративно управу-
вање, ќе ја унапредуваме заедницата и ќе бидеме
л ојален и к онструк тивен партнер“, изјави Антони
Ник ол опул ос, Главен извршен дирек тор во
Цементарница УСЈЕ АД.
Глобалниот договор на ОН е идеја на поранешниот
генерален секретар на ООН Кофи Анан, која тој ја про-
мовираше на Економскиот форум во Давос во 1999 годи-
на и практично значи приближување на принципите на
бизнис заедницата со оние на ОН. Во светот десетте
принципи на Глобалниот договор ги имаат прифатено
илјадници компании, меѓу кои и најмоќните во светот. Во
Македонија Глобалниот договор на ОН како принцип на
делување досега го прифатија 54 компании.
Жито Лукс ја
продаде деловната
зграда во Капиштец
Имајќи предвид дека глобална-
та економска ситуација се менува
на полошо, со високи каматни
стапки, рецесија и многу неизвес-
ности, Жито Лукс АД Скопје одлу-
чи да дезинвестира од непродук-
тивни средства, со цел да ги нама-
ли оперативните трошоци, стои во
ценовно чувствителната информа-
ција на Македонска берза. -
Поради тоа, компанијата ја прода-
де административната зграда (чија
нето книговодствена вредност е
2,57% од вкупните средства) на
локална компанија, а приходот од
продажбата е искористен за отпла-
ќање на банкарските кредити и за
нови производствени инвестиции.
Вработените од амнистрацијата ќе
се преселат до крајот на овој
месец во фабриката во Шуто
Оризари.
Менаџментот на Жито Лукс АД
Скопје потенцира дека продажбата
на дел од имотот не значи нивно
повлекување од Жито Лукс АД
Скопје и од Македонија. Елбиско
АД Грција е мнозински акционер
на Жито Лукс АД Скопје од 2001
година, кога го купи мнозинскиот
пакет акции и каков таков остану-
ва.
12 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

MAKEDONIJA NE MO@E DA VLIJAE NA SVETSKATA SITUACIJA, NO TAA ]E VLIJAE NA NAS

Krizata-opasnost, no i {ansa
da ne se povtorat gre{kite
Svetskata finasiska kriza }e se Македонскиот финансиски сектор не е директно погоден од светската економ-
po~ustvuva i vo Makedonija. Iako bankar- ска кри за, но тоа не не прави безбедни и мора да бидеме многу внимателни
skiot sektor ne e drasti~no pogoden, sepak
со економските политики, е заклучокот на панел-дискусијата на тема Акту -
nema da bide odminat. Centaralnata banka
prodol`uva so svojata strategija za za- елна та финансиска криза – што понатаму?
~uvuvawe na stabilnosta na denarot, dodeka
vladata treba da odredi tranzicionen peri-
od, vo koj golemite proizvodni kapaciteti od
realniot sektor bi koristele odredeni
energetski povolnosti, kako i reafirmira-
we na garantniot fond za malite i sredni
pretprijatija, ova se generalno zaklu~ocite
koi gi nametnaa govornicite no i prisutnite
stopanstvenici na panel diskusijata-Aktu-
elnata finansiska kriza - {to ponatamu? vo
organizacija na Makedonsko -germanskoto
stopansko zdru`enie. Kako gosti na panel
diskusijata, ~ij moderator be{e Nikolai
Bekers, generalen direktor na Makedonski
Telekom i voedno pretsedatel na ova
zdru`enie bea guvernerot Petar Go{ev i
akademikot Taki Fiti, ~ii izlagawa Ber-
znik avtenti~no gi prenesuva, smetaj}i deka
nivnoto razmisluvawe e interesno za site
stopanstvenici vo zemjata.

ГЛОБАЛИЗАЦИЈАТА СО ДВЕ ЛИЦА

- Krizata o~igledno dostigna inten-
zitet kakov {to ekonomskite analiti~ari
vo svetski razmeri ne o~ekuvaa na samiot
po~etok na procesot, e konstatacijata so ko-
ja akademikot Taki Fiti, profesor na Eko-
nomski fakultet go zapo~na svoeto izla-
gawe na panel diskusijata za implikaciite
vrz makedonskata ekonomija od globalnata
finansiska kriza.
-Mislam deka opasnostite od poserioz-
ni implikacii vrz makedonskata ekonomija
ne treba da se potcenat nitu od pret-
stavnicite na Vladata, nitu od biznis-
menite, nitu od ekonomskite analiti~ari,
od slednite pri~ini: prvo,realniot sektor
vo Makedonija, sektorot na pretprijatijata
ve}e ja ~uvstvuva krizata. Vtoro, tokmu tie
imaat svoi vlijanija i vo bankarskiot sek-
tor, iako ne vo drasti~na forma. I treto,
lu|eto koi nau~no ja istra`uvaat ovaa prob-
lematika znaat deka fenomenologijata na
ekonomskiot ciklus na kriznite situacii e
isklu~itelno kompleksna, taka {to indika-
torite so koi{to nie toa go gledame i mer-
ime, sekoga{ ne ja davaat vistinskata slika.
Pa spored toa i ekonomskata nauka ne mo`e
so sigurnost da predvidi kako }e te~at nas-
tanite vo idnina.
Zna~i, krizata koja{to ovoj pat po~na od
bankarskiot sistem me|u drugoto e uslovena
od silnite procesi na globalizacija, od koi
navistina site banki, vklu~uvaj}i gi i make-
donskite benificiraa. No, tie procesi na
globalizacija na svetskiot finansiski sis-
tem i na bankite kako glavni igra~i na svet-
skiot pazar imaa i svoja opa~ina i ne mo`at
da se gledaat vo crno bela tehnika. Zna~i
globalizacijata im koriste{e na bankite,
no taa i pridonese za nekoi problemi so
koi{to sega se soo~uvame. Vo prv red stanu-
va zbor za faktot {to globalizacijata be{e
prosledena so silni procesi na deregu-
lacija i vo bankarskiot i vo finansiskiot
sektor voop{to, silni procesi na liberal-
izacija, silni procesi na zgolemena ko-
nkurencija, procesi na inovativni proizvo-
di kaj bankite i procesi na se pogolema
zastapenost na t.n. derivati vo portfo-
lioto na uslugite na bankite, koi{to se
poka`aa kako isklu~itelno rizi~en ele-
ment na nivnoto rabotewe. Poradi deri-
vatite se slu~i ekonomija na bao nivo na
po~etokot vo 2000/2001/2002 godina vo SAD,
na pr. Enron propadna zatoa {to se {peku-
lira{e so menaxerskite opcii, zatoa {to
menaxerite so pomo{ na smetkovoditelite
i revizorite gi {timaa podatocite na fir-
mata, pa cenite na menaxerskite opcii
porasnaa, dobija menaxerite, a izgubija
investitorite. Vo 1997 godina finansiska-
ta kriza vo Azija be{e predizvikana od
silnite procesi na deregulacija, vklu~uva-
j}i ja i kompletnata lberalizacija na kapi-
talnata smetka, koi pak bea forsirani
direktno od MMF. Ova, kako {to re~e pro-
fesorot Fiti go ka`uva zatoa {to e va`no
da razbereme deka ne znaeme koi }e bidat
posledicite od ovie inovativni aktivnosti
na bankite, trgovijata so derivatite.
-Pa i ovaa kriza po~na, me|u drugoto,
zatoa {to vrz baza na kolateralot i
hipotekite na nedvi`en imot, bankite
ponatamu emitiraa obvrznici. A, vrednu-
vaweto na nedvi`niot imot o~igledno ne
be{e realno. Toa go pla}aat samite banki
kade ima i sudir na interesi, itn.. Zna~i po
moe mislewe situacijata e mnogu komplek-
sna i ne znaeme kakvi }e bidat defini-
tivnite posledici. Zatoa nie vo Makedonija
ne smeeme da gi potcenuvame posledicite od
ekonomskata kriza. Vo po~etokot duri ima{e
i nekoi izjavi od strana na Vladata deka
Makedonija ednostavno }e bide zaobikolena
od ona {to se slu~uva na svetskite pazari,
no toa ne e to~no. Vo realniot sektor ve}e
imame problemi. Najpogoden e metalniot
sektor, koj ima golemo u~estvo vo formi-
raweto na bruto doma{niot proizvod vo
industrijata i golemo u~estvo vo makedon-
skiot izvoz. Tuka }e se soo~ime so evidentni
problemi {to pak koincidira so
isklu~itelno nepovolni dvi`ewa vo
domenot na tekovnata smetka na platniot
bilans. Nie imame rekorden trgovski
deficit ovaa godina od 2,3 milijardi i
pretpostavuvam deja }e ja zavr{ime so 12%,
a mo`ebi i pove}e deficit na tekovnata
smetka na platniot bilans i toa na podolg
rok mo`e da napravi seriozni problemi,
smeta Fiti.
Spored nego ne treba da se potceni i
faktot {to pogolemite banki imaat nav-
istina golema kreditna izlo`enost kon met-
alniot kompleks. Ottuka, ako tie firmi
imaat problem da gi vra}aat kreditite, toa
 Data 08.12.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
direktno }e vlijae na bankite. Posledicite
najverojatno }e se po~uvstvuvaat so reklasi-
fikacija na ovie krediti, nivno klasifici-
rawe vo polo{i kvalitetni kategorii so {to
}e rastat rezervaciite na bankite i }e se
namaluva nivniot profitot, i toa }e bide
edna od tie direktni implikacii.
Druga direktna implikacija, spored
Fiti }e ima na poleto na kamatnite stapki.-
Evidentno e deka }e se namali ponudata na
sloboden pari~en kapital vo svetski
razmeri. Toa }e se slu~i i kaj nas, {to mo`e
da napravi pritisok vrz kamatnata stapka,
osobeno poradi faktot deka fiskalnata
politika e ekspanzivno koncipirana ovaa
godina i spored toa monetarnata politika ne
}e ima mo`nost eventualno da ja namaluva
referentnata kamatnata stapka. Vsu{nost
koga fiskalnata politika e ekspanzivna,
monetarnata politika e taa koja {to }e mora
da priko~uva, bidej}i dvete politiki se sup-
stituti.
Zgora na toa na{ite golemi banki duri i
objavija deka gi zgolemuvaat kamatnite stap-
ki na depozitite i {tednite vlogovi. Zatoa
{to lu|eto po~naa da gi podigaat depozi-
tite, no sega toj proces se smiri, bla-
godarenie na faktot {to bankite imaa dobra
likvidnost. Me|utoa ako gi zgolemuvate
kamatnite stapki na depozitite, mo`no e vo
idnina da dojde i do zgolemuvawe na kamat-
nite stapki sprema sektorot na biznisot.
ВЛАДИНИТЕ МЕРКИ-ТИПИЧЕН ХАЗАРД
Faktot {to na{iot bankarski sistem ne
e drasi~no pogoden se dol`i na toa {to nie
imame prili~no plitok, nerazvien i nedi-
verzificiran bankarski sistem i toa ne
spasi vo ovaa situacija. I vtoro, bankite vo
koi vo me|uvreme vleze zna~aen stranski
kapital od koj{to sigurno beneficiraa
na{ite banki, imaat dosta dobra likvid-
nosna pozicija. Zatoa, relativno lesno go
izdr`aa prviot udar koga gra|anite po~naa
da gi podigaat depozitite, ispla{eni od
ona {to se slu~uva na svetskiot pazar. Vo
nekoi banki ima{e dnevno i po okolu dva
milioni evra odliv od depozitite, no sega
toa e smireno...
Fakt e deka opredeleni negativni po-
sledici ima vo konkretni stopanski granki,
kako tekstilot, zatoa {to dobar del od niv
rabotat i lon, pa sega ima namaluvawe, pa i
otka`uvawe na nara~kite. I kako rezultat
na toa sekako sleduvaat i otpu{tawata.
-Na{ata Vlada ne izleze brzo so
konkretni merki za da eventualno gi
ubla`i posledicite od ekonomskata kriza,
mo`ebi zatoa {to smetaa deka Makedonija
ne e drasti~no pogodena, no posledicite se
~uvstvuvaat. Opasnostite postojat. Vladata
trgna od postavkata deka imaat prili~no
ekspanziven buxet i deka toa }e bide
dovolno da se spre~i pozna~aen pad na bru-
to doma{niot proizvod vo zemjata. Nie go-
dini nanazad imame vonredno niski buxet-
ski depoziti koi {to ne bea pogolemi od 0,5
ili 1% kako u~estvo vo BDP. No godinava
Vladata proektira{e 2,8 % od BDP kako
buxetski deficit.
Makroekonomskata nauka znae edna ra-
bota: Ako imate ekspanzivna fiskalna
politika, mo`e da go zgolemite BDP i vra-
botenosta na kratok rok. No na sreden i
broj 52
Makedonsko-germanskoto stopansko
zdru`enie (MGSZ) e osnovano po inici-
jativa na Unijata na germanskite ko-
mori za industrija i trgovija i
Makedonsko-germanskoto pretpriema-
{tvo vo zemjata kon krajot na 2000 god-
ina. Momentno ima pove}e od 123
~lenovi i se podrazbira kako zastap-
nik na interesi i aktivna mre`a na
pretprijatijata koi {to se aktivni vo
bilateralnite delovni odnosi pome|u
Germanija i Makedonija. Makedonsko-
germanskoto stopansko zdru`enie
raboti so poddr{ka na Unijata na
Germanskite komori za industrija i
trgovija vo mre`ata na Germanskite
stopanski komori niz svetot.
dolg rok doa|a do zgolemuvawe na pobaru-
va~kata za pari i rastat kamatnite stapki.
So povisoki kamatni stapki opa|aat inves-
ticiite vo privatniot sektor, pretprijati-
jata, no isto taka opa|aat kreditite i pot-
ro{uva~kata na trajni potro{ni dobra vo
sektorot na domakinstvata. Spored toa,
ona {to }e go postignete na kratok rok, za
godina-dve, kako rast na BDP so buxetot,
podocna }e se vrati na po~etnoto nivo, samo
{to zemjata }e zavr{i vo zona na povisoka
inflacija. Ottamu pra{awe na vreme e do
koga Vladata }e mo`e da ja koristi ovaa
politika.
Vo me|uvreme Vladata prezede i drugi
merki, no taka specificirani, {to nema
zna~ajni odlivi na pari od buxetot. Merki-
te glavno se odnesuvaa na osloboduvawe na
firmite pla}awe na zaostanatite pri-
donesi kon socijalnite fondovi, vra}awe
na drugi zaostanati fiskalni dava~ki, na
rati itn. Ovie merki se doneseni za site
biznisi i pretprijatija, a ne se specifici-
rani. Pretpostavuvam deka Vladata preku
ovie merki saka{e da gi stavi site stopan-
ski subjekti vo ramnopravna pozicija. No
Vladata ne uspea da go izbegne problemot
na moralen hazard. Imeno, na ovoj na~in gi
nagradila onie koi ne pla}ale redovno, a
ne im pomognala na onie koi redovno pla-
}aat i zgora na toa dava signal deka ako vo
idnina ne gi pla}ate obvrskite sprema
dr`avata, taa mo`ebi pak }e im gi prosti.
Toa e tipi~en moralen hazard, no koga dr-
`avata mora da se involvira vo ekonomija-
ta, merkite se i od nepazarna priroda. I jas
toa ne go osuduvam bidej}i moralniot haz-
ard e mnogu pogolem na zapad ... Taka na pri-
mer germanskata vlada dava 100% garanci-
ja za depozitite na gra|anite vo bankite.
Toa e isto tipi~en hazard, bidej}i od edna
strana davate signal i poraka do bankite
deka ne mora da bidat mnogu pretpazlivi
pri davaweto na kredit, a od druga i na
{teda~ite deka ne mora da bidat pretpa-
zlivi vo izborot na bonitetot na bankite.
Ekonomistite velat deka vakov mora-
len hazard dosega namalo vo svetskata eko-
nomska istorija. Spored toa ova {to na{ata
Vlada go napravi e ni{to vo sporedba so
zapadnite merki, no, se slo`uvam deka
merkite se op{to postaveni, ne se baziraat
na realni mo`nosti i sredstva i ne se spe-
cificirani po sektori, veli Fiti. I doda-
va deka vo vakvi slu~ai normalno e da se
trgne od sektorite koi se najpogodeni, kaj
nas mo`ebi vo metalniot sektor.
берзНИК
13
Spored nego edna od merkite bi bil
eden kratok tranzicionen period da mo`at
tie da dobivaat elektri~na energija po
sredna cena me|u reguliranata i pazarnata.
Vo sektorot na mali i sredni pretprijatija
treba Vladata da najde drug na~in da im
pomogne, na primer treba da se reaktivira
garantniot fond za mali i sredni pretpri-
jatija koj e formiran vo Republika Makedo-
nija, no koj ne e efektiven. Negovata fun-
kcija e na malite biznisi da im dade garan-
cija koga zemaat krediti. Sekade ima takvi
garantni fondovi. Agencijata za poddr{ka
na pretpriemni{tvo, treba da napravi
analiza {to stanuva so kreditite koi svo-
evremeno Vladata gi mobilizira{e za
potrebite na malite biznisi, koi potoa
bavno se realiziraa. Da se lociraat kade se
problemite. O~evidno samo na toj na~in mo-
`e da se pomogne na malite biznisi. Mo`e
da se pomogne i so zasiluvawe na ulogata na
regionalnite centri za podr{ka na malite
i sredni pretprijatija, za{to tie u~estvu-
vaat so 98,2% od vkupniot broj na pretpri-
jatija i imaat dominantno u~estvo i vo vra-
botuvaweto i vo dodadenata vrednost na
ekonomijata, pa i vo planirawe na BDP na
biznis sektorot.
КОНЗЕРВАТИВНОТО РАБОТЕЊЕ
- ГИ СПАСИ БАНКИТЕ
Nikolaj Bekers, moderatorot na panel
diskusijata obrazlo`i deka pred dvanaeset
godini rabotel za germanskiot Telekom vo
Indonezija, tokmu koga vo Azija po~na fina-
nsiskata kriza. -Mnogu dr`avi vo Azija
toga{ gi poslu{aa sovetite na Me|unaro-
dniot Monetaren Fond. Vrz osnova na taa
teza postavi i konkretni pra{awa na
guvernerot: Kako na toa gleda guvernerot na
Centralnata banka? I {to e negoviot pred-
log za napredok na Makedonija?
-Centralnoto pra{awe e koi se lekci-
ite od ovaa kriza? Treba da se nau~at pri-
~inite koi{to ja iniciraa za da mo`e da se
dadat odgovorite za nejzino sovladuvawe.
Na po~etokot krizata se pojavi kako presu
{uvawe na pazarite na pari, otsustvo na
likvidnost, po {to se pojavija bankrotstva-
ta vo Amerika, vo Anglija, nedoverbata
skokna do nebo. Centralnite banki odgov-
orija so isturawe na likvidnosta, {to
dosega e nevideno vo istorijata na central-
noto bankarstvo. No, ne se dobi mnogu pole-
znost od toa, osven dobivawe vreme da se
vidi vistinskata pri~ina i da se razmisli
za vistinskite odgovori, za{to otsustvoto
na likvidnost e simptom ist kako i temper-
aturata vo ~ove~kiot organizam. Koga imate
temperatura, lekarot treba da otkrie zo-
{to imate temperatura. Taka, treba da se
otkrie zo{to presu{ila likvidnosta, re~e
guvernerot Petar Go{ev. Spored nego naj-
dobra dijagnoza postavija Angli~anite, koi
konstatiraa deka ne e problemot vo likvi-
dnosta na bankite, tuku vo nivnata nesol-
ventnost (odnosno obvrskite im bea po-
golemi od sredstvata {to gi imaat). A, na
pra{aweto, zo{to dojde do toa bankite da
imaat pove}e obvrski otkolku sredstva?-
Go{ev so analiza, ima dve grupi na pri~ini.
Ednata e vo globalnite svetski neram-
note`i. Drugata grupa pri~ini e vo samiot
finansiski sektor.
14 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Na primer, aziskite dr`avi izvezuvaa
ogromni koli~ini, sozdadoa ogromni fon-
dovi, vrednosti, koi potoa se vratija nazad
vo Azija. Taka, Kina zabele`a nacionalna
stapka na {tedewe od nad 50% vo BDP. So
tie pari tie se vratija na amerikanskiot
pazar, posebno na pazarot so fiksni prino-
si, na hipotekarniot pazar, preku instru-
menti koi{to se izdavaa bez kontrola. Fi-
nansiskiot sektor vo toj bum gi zgolemuva{e
plasmanite, zna~itelno nad stapkite na
rast na ekonomijata so razni inovativni
instrumenti, strukturirani hartii od
vrednost. Se javuvaa na vtoroklasniot po-
rizi~en pazar... Bankite vo Makedonija go
imaat konzervativniot metod na funkci-
onirawe spored stepenot na razvienost, no
toa sega ni pomogna. I bankite vo RM fun-
kcioniraat spored principot na kreirawe
kredit i dr`ewe na kreditot do negovo
dospevawe. Na Zapad se razvi drug model,
izdavawe krediti, prodavawe na pobaruva-
weto na drugi finansiski intermedijatori,
tie na treti. Taka vrskata pome|u izdava~ot
i pobaruva~ot stanuva krajno zamaglena so
mnogu somnitelna pazarna potkrepa za seto
toa. Vo sekoja kriza le`at golemite dis-
balansi. Zana~i i golemata kriza od 1929-
1933 godina zapo~na vo SAD i ovaa zapo~na
vo SAD, me|utoa bez disbalansi i na drugi
mesta ne bi bila svetska kriza, naglasi
guvernerot vo svoeto izlagawe na otvore-
nata diskusija.
НА СВЕТСКАТА КРИЗА
СВЕТСКИ ОДГОВОР
-Kako da se odgovori na ovaa kriza?
Isturaweto na likvidnost ne pomogna, samo
se dobi vo vreme. Analizi odamna se pravat
vo Forumot za finansiska stabilnost, vo
Komitetot za bazelska supervizja. Posle-
den be{e sostanokot vo Va{ington na Gru-
pata 20. Zna~i na svetska kriza treba svet-
ski odgovor. Nitu edna zemja ne mo`e par-
cijalno da gi eliminira posledicite od
ovaa kriza. I na Samitot vo Va{ington za-
klu~okot be{e deka prvo treba da zajakne
svetskata finansiska arhitektura. MMF da
se vrati na golema vrata. ]e se preispituva
kako toa }e dejstvuva, so likvidnost, so
finansiski {emi im izleguva vo presret na
zemjite koi imaat potreba i se razbira toa
}e prodol`i, no zaklu~uvaat i deka nema
dovolno sredstva i baraat drugi kontribu-
turi vo me|unarodniot poredok. [to e
bitno? Zaklu~okot od Va{ington. Gi reafi-
rmiraa principite na pazarnata ekonomija,
i taa e mnogu naglasena re~enica, stav vo
Komuniketo na Grupata 20: pazar. principi;
privatnata sopstvenost; vladeewe na
pravoto i dobro reguliran finansiski sek-
tor so intervencii koi{to }e gi namalat
rizicite vo finansiskiot sektor, obraz-
lo`i Go{ev.
-Makedonija e samo 0,003 od svetskata
trgovija. I nie so isklu~itelno otvorena
ekonomija, bidej}i uvozot i izvozot e okolu
100% od BDP gi trpi site vlijanija. Nie ne
mo`eme da vlijaeme na svetskata situacija,
no taa }e vlijae na nas, kako i na mnogu drugi
mali dr`avi.... Za finansiskiot sektor se
podgotveni brojni intervencii od
Bazelskiot komitet, od Forumot za finan-
siska stabilnost... Glavnto e deka }e se
broj 52
zgolemi kapitalizacijata na bankite, }e se
predvidat pove}e situacii za rizi~ni
plasmani, site vonbilansni izlo`enosti na
bankite }e treba da bidat potkrepeni so
procent na kapital. Site novi instrumenti
od celiot proces na sekjuritizacija }e
treba da bidat potkrepeni so novi koli~ini
na kapital, koj {to moraat da go imaat
bankite, podvle~e guvernerot.
ЛОШИТЕ КРЕДИТИ СЕ ПРАВАТ
ВО ДОБРИ ВРЕМИЊА
Spored Go{ev, promeni }e ima vo
smisla na odgovor na cikli~nosta na
krizite. Koga imate rast na ekonomiite,
bankite i mnogu fiskalni i monetarni
politiki dejstvuvaat procikli~no, u{te
pove}e gi zabrzuvaat ekonomskite procesi.
Bankite toga{ davaat najmnogu krediti,a
lo{ite krediti se pravat vo dobri vremi-
wa... no, se poka`uvata posle vremenski
let. Sega se razmisluva vo periodite koga
ima dobra konjuktura, bankite da akumuli-
raat pogolem kapital i rezervi, a koga }e
po~ne da pa|a ekonomijata, tie da reagiraat
so namaluvawe na kapitalot i so rezervite
za da pariraat kontracikli~no. Toa do sega
ne be{e slu~aj, no takvi merki }e ima. I }e
ima mnogu promeni i zacvrstuvawa vo
finansiskiot sektor koj{to od sekoga{ bil
najdobro reguliran, no koja {to o~igledno
poka`a slabosti na mnogu to~ki: vo regula-
tivata, vo supervizijata i slabosti na rejt-
ing agenciite... Site se na preispituvawe.
]e ima mnogu promeni i vo upravuvaweto so
rizicite vo finansiskite institucii, }e se
zgolemat standardite. Makedonija vo ovoj
moment ima sre}a da ne mo`e finansiskiot
sektor da bide direktno pogoden... (za {to
zboruvav pove}e pati) ...no toa ne zna~i
deka sme bezbedni i zatoa treba da bideme
vnimatelni... Ekonomskite politiki mora
vnimatelno da ja sledat sostojbata i
navreme da davaat odgovori. Zo{to fakt e
deka na{ite banki se stabilni. Istoriski
od 90-te navamu nemame do`iveano sistem-
ska kriza i pokraj mnogute turbulencii niz
koi pomina zemjata, bankarskiot sistem,
izdr`a... Zatoa nema pri~ina i sega da ne
izdr`i, deciden e guvernerot. -Zatoa {to e
tradicionalno i 74% od pasivata na
bankite se depoziti na gra|anite i firmi-
te, 11% se sopstven kapital na bankite, a
samo ostatokot se pozajmici na kreditni
linii od nadvor. Za razlika od nas bankite
vo razvieniot del se slu`ea so prete`no
pozajmeni sredstva (koi cirkuliraa na
me|unarodniot finansiski pazar i pazarot
na pari i kapital).. Zatoa se vele{e deka
edna od pri~inite e visokiot leverix.
Imeno, sredstvata na koi{to pla}ate kama-
ta u~estvuvaat na stranata na pasivata... A,
sega koga se slu~i obratniot proces- pla-
}aweto na smetkata, kontrakcijata nastana,
na nea se nadovrza psiholo{kiot faktor,
koj{to u{te pove}e ja zgolemuva krizata ,
bidej}i ekonomiite egzistiraat vrz osnova
na o~ekuvawa. A, ako tie se negativni, ako
postojano masovniot del od u~esnicite na
pazarot i gra|anite ~uvstvuvaat strav i
kriza, mnogu pati i iracionalna (bez osno-
va) no, ako taa e prisutna taa definitivno
dramati~no gi vlo{uva rabotite, pove}e
otkolku {to postojat realni fundamental-
Data 08.12.2008
ni pri~ini za toa, a i toa e del od ovaa
svetska kriza i zatoa be{e mnogu va`no da
nema {pekulanti ..
ЗАБАВЕН ПОРАСТ - НАМАЛУВАЊЕ
НА КРЕДИТИТЕ
-Na{iot bankarski sistem stoi dobro
57% se plasirani vo krediti i malku se
zadol`eni... {tetni implikacii }e ima i vo
finansiskiot sektor..... Rastot na doma-
{noto {tedewe }e bide zabaven, }e sledi
zabavuvawe na stapka na rast, pomalku
prilivi od nadvor, prihodite }e bidat
pomali i {tedeweto }e bide pomalo. Kre-
ditnite linii od stranstvo ne mo`at da go
kompenziraat toa, zatoa {to kreditnite
linii }e bidat poslabi.. kapacitetot na
stranskite sopstvenici na banki vo RM,
(75% od kapitalot na bankite se stranski
sopstvenici na bankite) verojatno }e bide
namalen. Se na se }e sledi ponizok rast na
kreditite i ne samo poradi svetskata
kriza, tuku pra{awe e dali rast na krediti
od nad 40% e bezbeden rast? Ima nekoi
pravila koi nalo`uvaat deka toa treba da e
ponisko i pokraj `elbata na involviranite
strani za pogolemo izlo`uvawe. Realniot
sektor e ve}e pogoden i natamo{nite o{te-
tuvawa }e zavisat od natamo{noto odvi-
vawe na krizata vo dlabo~ina i vo vremen-
sko traewe ....Prognozite se razli~ni, no
ima malku argumenti deka taa }e trae tolku
kratko, ako e taka dlaboka i golema kako
{to site se soglasuvaat deka za na{iot `i-
voten vek ne se slu~ila takva kriza.
Pri~ina pove}e, da trae podolgo e i {to se
pojavi vo finansiskiot sektor, otkolku ako
se pojave{e vo realniot... Zna~i }e treba
mnogu rabota i merki...
Portfolio investiciite od 114 mil-
ioni evra lani, godinava se namalija za 24
milioni. Ova e i edna od pri~inite za pa-
dot na Makedonska berza... Naj~uvstvitelni
to~ki za strukturata na Makedonija e zgole-
muvaweto na trgovskiot deficit {to i se
slu~uva godinava i zgolemuvawe na
deficitot na tekovna smetka od platniot
bilans. Mo`e da se funkcionira i so de-
ficit nad 14 % i pove}e no, dokolku dru-
giot del od platniot bilans, finansiskata
i kapitalnata smetka nosat prilivi koi }e
bidat soodvetni na deficitot koj treba da
vlijae na devizniot pazar..
I ako se vklu~at zaedno fiskalnata i
monetarna politika procesot mo`e uspe{no
da se izmenaxira i da prodol`ime so poli-
tika na stabilen devizen kurs, {to ocenu-
vam deka e dobro za makedonskata ekonomi-
ja, veli Go{ev.
I, dodava- vo zavisnost od snaodlivos-
ta na pazarnite u~esnici od sposobnosta za
brzo prestruktuirawe, adaptirawe }e zav-
isi kolkav }e bide vkupniot amortizer od
negativnite posledici. Makedonija bez og-
led na namaluvaweto na izvozot e mal sve-
tski kapilar i so dobra ume{nost i so mno-
gu napori mo`e da se protne i vo pozgusnati
uslovi. No treba da deluvaat zaedno biznis
zaednicata, Vladata, instituciite i so ma-
lku sre}a }e izlezeme pod vedro nebo, sme-
ta Go{ev.. Kinezite imaat dva znaka-
opasnost i {ansa. Zna~i krizata e opasnost,
no i {ansa vo idnina da se deluva so poma-
lku rizici. Niv postojano gi ima.
 Data 08.12.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Carinskite olesnuvawa za 498 proizvodi
—top tema vo site dene{ni izdanija na makedon-
skite glasila. Vladata so izmeni na Zakonot za
carinska tarifa }e ja ukine ili namali carin-
skata stapka za uvoz na 498 vidovi proizvodi,
najavi v~era ministerot za finansii, Trajko
Slaveski. Co izmenite celosno se ukinuvaat
carinskite dava~ki za 286 proizvodi, a kaj osta-
natite 212 proizvodi }e ima delumno namalu-
vawe. - Co ukinuvaweto i namaluvaweto na
carinskite stapki o~ekuvame da se stimuliraat
investi-ciite, proizvodstvoto i izvozot na
gotovite proizvodi koi }e bidat konkurentni na
svetskiot pazar. Co ovie namaluvawa ili ukinu-
vawe na carinskite stapki dr`avata se otka`uva
od prihod vo iznos od 211 milioni denari (3,4
milioni evra), so {to se dava zna~ajno olesnu-
vawe za raboteweto na delovnata zaednica vo
Makedonija - izjavi Slaveski. Spored minis-
gerot za finansii, Trajko Slaveski, izmenite i
dopolnuvawata na Zakonot za carinska tarifa
}e bidat doneseni po skratena postapka.
-Tropa li devalvacija na vratata? E
naslovot na ekonomskata analiza na Utrinski
vesnik. Tropa li na vrata potrebata od deval-
vacija na denarot? Otkako Me|unarod-niot mon-
etaren fond, kako i rejting-agenciite Fi~ i
Standard i Pjurs predupredija na golemata opas-
nost {to ja nosi so sebe dramati~niot rast na
trgovskiot deficit i deficitot na tekovnata
smetka vo zemjava, {to mo`e da ja napravi
Makedonija prezadol`ena dr`ava, porane{nite
ministri za finansii Nikola Popovski i Xevdet
Hajredini odat i ~ekor ponatamu, uka`uvaj}i
deka so vakvi ekonomski dvi`ewa vo naredniot
period mo`e da se nametne potrebata od deval-
vacija na doma{nata valuta.Za makedonskite
vlasti, pak, i ovie poraki ne se dovolni, pa tie i
natamu tvrdat deka nema nikakva opasnost od
devalvacija, odnosno deka e zagarantirana
makroekonomskata stabilnost.
Posledicite od svetskata recesija ne
se za potcenuvawe-Makedonija nema da ostane
broj 52
imuna na posledicite od svetskata finansiska
kriza, be{e zaklu~okot od tribinata orga-
nizirana od Makedonsko-germanskoto stopansko
zdru`enie, prenesuvaat pove}e dene{ni vesnici.
Iako ne zazema golemi razmeri, ne treba da se
potcenuvaat mo`nite implikacii i posledici,
posebno vo realniot sektor, pora~a doma{nata
ekspertiza. Efektite od krizata {to go zafati
amerikanskiot kontinent, poleka se preseli vo
Evropa, i nema da ja odmine na{ata dr`ava. Na
otvorenata diskusija bea razgledani mo`nite
pri~ini koi ja predizvikaa krizita, kako i
momentalnata sotojba na doma{nata ekonomija i
idnite merki {tok treba da se prezemat za
spre~uvawe na eventualnoto pro{iruvawe.
Se zajaknuva supervizija vrz Berzata.
Komisijata za hartii od vrednost v~era sklu~i
memorandumi za sorabotka so Upravata za
finansiska policija i so Upravata za
spre~uvawe perewe pari i finansirawe teror-
izam. Preku razmena na informacii i podatoci
poefikasno }e gi otkrivaat somnitelnite
transakcii. Ke se zajakne i efikasnosta na
supervizorskata funkcija vrz pazarot na kapital
vo Makedonija, velat od KHV. Potpi{uvaweto na
memorandumite pretstavuva formalizirawe na
sorabotkata na KHV so dvete institucii, no i
po~etok na nov vid sorabotka vo koja centralno
mesto }e zazeme otkrivaweto somnitelni
transakcii od strana na oalastenite u~esnici za
rabota so hartii od vrednost i na akcionerskite
dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe.
Nov tender za ^ebren i Gali{te, e tema koja
denes povtorno se najde vo fokusot na javnosta,a
koja ja prenesoa site vesnici. -Vladata go
poni{ti tenderot za hidrocentralite i }e
objavi nov vo po~etokot od idnata nedela, izjavi
v~era ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.
Na tenderot bile dostaveni dve ponudi, no bilo
konstatirano deka ima otstapuvawa od tender-
skite kriteriumi. Idnata nedela }e bide objaven
i tenderot za tretiot paket mali hidroelek-
trani {to predviduva 20 lokacii za izgradba, so
берзНИК
15
04.12.2008 g. ^ETVRTOK
vkupen instaliran kapacitet od 13,4 megavati i
54 gigavat-~asovi godi{no proizvodstvo na
elektri~na energija. Ovaa investicija se pro-
cenuva na okolu 15 milioni evra.
Denes }e ~itate i za prvata transak-
cija na elektronska trgovija vo Makedonija so
bankarski karti~ki, {to ja promoviraa UNI
banka i VIP operatorot. Transakcijata be{e
rezultat na prviot potpi{an dogovor za sorabot-
ka na poleto na elektronskata trgovija pome|u
UNI banka i VIP mobilniot operator. Celta na
sorabotkata e promovirawe na elektronskata
trgovija, podigawe na svesnosta na gra|anite za
postoeweto i benefitite od ovaa usluga, koja
doprva }e go do`ivee svojot podem. UNIBanka e
prvata banka koja ja ovozmo`i elektronskata
trgovija za svoite klienti i trgovci, blago-
darej}i na sorabotkata i poddr{kata od strana
na Vip operator. Elektronskata trgovija e edna
od temite na ~ij razvoj se posvetuva golem napor
i vreme i e eden od prioritetite vo programata
na Vladata na Republika Makedonija.
Za grupacijata na najrazvienite zemji vo
svetot, saniraweto na krizata }e ~ini 9.200
milijardi, prenesuva Biznis. Ekspertite na
ruskata konsalting kompanija - FBK presmetaa
deka grupacijata na najrazvieni zemji vo svetot
za sanirawe na tekovnata globalna finansiska
kriza }e potro{i 9.200 milijardi dolari, a
samo SAD okolu 3.500 milijardi, ili pove}e od
edna tretina od navedenata suma.
Eliminiraweto na posledicite od finan-
siskata kriza so 3.500 milijardi dolari zna~i
deka SAD za taa namena }e potro{i suma koja e
ednakva na edna ~etvrtina od BDP na ovaa
zemja.
Germanija, koja planira{e od buxetot da
izdvoi 893 milijardi dolari za borba protiv
kreditnata nelikvidnost i spasuvawe na
doma{nite banki i drugite pogodeni kompanii,
isto taka }e potro{i okolu 25 procenti od
procenetata vrednost na nejziniot BDP, najavu-
va vo analizata FBK.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. PONI[TEN KONKURSOT ZA „^EBREN” I „GALI[TE”(*****)
2. GO[EV NE POPU[TA - ZASEGA NE GI NAMALUVA KAMATITE(****)

ДНЕВНИК ВЕЧЕР
s.9 [UNKATA I PA[TETITE ]E POSKAPAT s.8 IDNATA NEDELA NOV TENDER ZA ^EBREN I GALI[TE
s.11 CARINSKI OLESNUVAWA ZA STOPANSTVOTO s.8 GO[EV: ]E JA BRANIME STABILNOSTA NA DEVIZNIOT KURS!
s.11 PONI[TEN KONKURSOT ZA „^EBREN” I „GALI-[TE” ВРЕМЕ
s.11 ON-LAJN REGISTRACIJA NA VRABOTUVAWA s.1 50 NOVI FABRIKI ZA EKONOMSKI BUM
БИЗНИС s.7 PEDESET NOVI FABRIKI ZA EKONOMSKI BUM
s.1 SANIRAWETO NA KRIZATA ]E ^INI 9.200 MILIJARDI DOLARI s.6 VLADATA NE GO DAVA FIKSNIOT DEVIZEN KURS
s.5 POSLEDICITE OD SVETSKATA RECESIJA NE SE ZA POTCENU- s.6 SITNITE ZEMJODELCI NEMA DA PLA]AAT DANOK
VAWE ВЕСТ
s.5 PONI[TEN TENDEROT ZA „^EBREN,„ I „GALI-[TE„ s3 VLADATA GI ODBI RVE I VERBUND ZA “^EBREN” I “GALI[TE”
s.7 SITIGRUP PREDVIDUVA NATAMO[EN PAD NA EVROTO s.12 “KRAJSLER”, “XENERAL MOTORS” I “FOPD” POBARAA 34 MILIJAR-
s.13 PAD NA MBI-10 ZA 0,74 PROCENTI DI DOLARI OD KONGRESOT
s.13 OFICIJALNIOT PAZAR GO NAPRAVI DNEVNIOT PROMET NA s.12 OPEK BARA NAJMALKU 75 DOLARI PO BAREL
BERZATA НОВА МАКЕДОНИЈА
s.15 UNIBANKA I VIP STARTUVAA SO ELEKTRONSKA TRGOVIJA SO s.8 LOKALNATA SAMOUPRAVA I EVN VO VOJNA ZA TRAFOSTANICI
KARTI^KI s.9 KRIZATA JA NAMALI POTRO[UVA^KATA NA MESO
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.9 VLADATA VOVEDUVA CARINSKI OLESNUVAWA ZA 498 PROIZVODI
s.4 NEO^EKUVANO PONI[TEN TENDEROT ZA „^EBREN” s.9 VLADATA GO PONI[TI TENDEROT ZA „^EBREN” I ZA „GALI[TE”
S.8 ]E TROPNE LI NA VRATA DEVALVACIJATA? ШПИЦ
s.9 SUVOMESNITE PROIZVODI ]E POSKAPAT ZA 20 OTSTO? s.5 MESOTO ]E POSKAPI PO NOVA GODINA
s.9 SE ZAJAKNUVA SUPERVIZIJATA VRZ BERZATA s.5 KRIZATA ]E JA IZEDE HRANARINATA?
s.9 VLADATA NAMALI ILI UKINA CARINI NA 498 PROIZVODI s.5 NOV TENDER ZA „^EBREN” I„GALI[TE”
s.9 UNI BANKA I VIP SO ELEKTRONSKO PLA]AWE s.7 MA[INITE SO POMALA CARINA
s.9 GO[EV NE POPU[TA - ZASEGA NE GI NAMALUVA KAMATITE s.7 ]E GO BRANIME DENAROT DO POSLEDNO EVRO
16 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Denes top tema vo dnevnite mediumi -NLB
Tutunska banka ~etvrti pat banka na godinata.
Taa e godine{niot dobitnik na presti`nata
nagrada od Banker - Banka na godinata za 2008
vo Makedonija. Za titulata se natprevaruvaa
740 banki od 150 zemji. Internacionalnoto
spisanie za bankarstvo, Banker dodeli nagra-
di za najdobrite banki od 148 zemji, za naj-
dobrite regaonalni banki i za najdobrata
globalna banka. Ovaa godina nagradata ima
posebno zna~ewe, bidej}i vo uslovi na global-
na kriza i namalena doverba vo bankarskiot
sektor, taa e potvrda za postojaniot kvalitet,
sigurnosta i stabilnosta na bankata. NLB
Tutunska e ~etvrti pat dobitnik na nagradata
za najdobra banka vo Makedonija i treta
ednopodrugo.
-Plus 0,5 denari subvencii za sto~arite, e
vtorata top vest vo pe~atenite mediumi. -
Mlekoproizaoditelite }e dobijat u{te po 0,5
denari poddr{ka pokraj predvidenite dva.
Sto~arite pak, namesto 1.200 denari za
zadr`ano `ensko jagne }e dobijat 2.000, odnos-
no 800 denari pove}e, a onie {to odgleduvaat
goveda vo ridsko-planinskite regioni }e se
stimuliraat so plus 1.500 denari ili so vkup-
no 2.500 denari za obele`ano grlo. Ovie sred-
stva Ministerstvoto za zemjodelstvo gi
obezbeduva od neraspredelenite subvencii od
Programata za razaoj na zemjodelstvoto. Od
tamu objasnuvaat deka okolu 300 milioni
denari ostanale neraspredeleni bidej}i za
odredeni kategorii subvencii, ne se prijavile
onolku zemjodelci kolku {to bilo lredvideno.
Od vkupno planiranite 1,97 milijardi denari
vo Programata, dosega se isplateni 1,58 mili-
jardi. Ostanatite sredstva zemjodelcite treba
da gi dobijat do krajot na godinata.
Denes }e ~itate i, RVE i Verbund ne se sig-
urni dali pak }e knkuriraat za ^ebren i
Gali{te. Germanskata kompanija RVE i
avstriskata Verbund ne potvrduvaat dali }e se
pojavat na povtorniot tender za izbor na
investitor za izgradba na hidrocentralite
^ebren i Gali{te. Od dvete kompanii odgo-
varaat deka odlukata }e zavisi od uslovite na
tenderot i od okolnostite.
RVE ~eka da ~ue od koi pri~ini Vladata ne
ja odbra nivnata ponuda na tenderot za izbor
na investitor na hidrocentralite ^ebren i
Gali{te i dotoga{ ne sakaat da gi komentiraat
pri~inite poradi koi Vladata go poni{ti ten-
derot. -RVE go potvrdi seriozniot interes na
tenderot za dvete golemi hidrocentrali so
dostava na najdobrata ponuda. Nie `alime {to
ne go dobivme tenderot, iako ja zadr`avme
na{ata ponuda, duri i so promenetite uslovi,
osobeno poradi finansiskata kriza i nejzi-
nite posledici.
Pove}eto dnevni izdanija prenesuvaat i
deka Vegera ja kupi direkcijata na @ito Luks.
Imeno, Vegera ja kupi zgradata kade {to se nao|a
direkcijata na @ito luks vo skopskata naselba
Kapi{tec. Prezemaweto na objektot treba da
bide najdocna do 20 dekemvri, a administraci-
jata i menaxmentot na @ito luks ve}e se selat
vo prostoriite na fabrikata, 8 Mart vo [utka.
Vegera od @ito luks” letovo go kupi i objektot
vo Gradskiot trgovski centar, popularen me|u
skopjani kako Vanila.
Od @ito luks velat deka proda`bata na
nedvi`niot imot e so cel da gi namalat opera-
tivnite tro{oci. -Imaj}i predvid deka global-
nata ekonomska situacija se menuva kon polo{o,
so visoki kamatni stapki, recesija i mnogu
neizvesnosti, @ito luks odlu~i da reinvestira
od neproduktiven imot so cel da gi namali
operativnite tro{oci. Prihodot od proda`bata
na delovnata zgrada e iskoristen za otpla}awe
na bankarskite finansirawa i za finansirawe
na novite prostorii i novi proizvodstveni
investicii, izjavija od @ito luks.
^eli~nata industrija mo`e da ne spasi od
recesija, objavuva Nova Makedonija. - Ne mo`e
da ja spre~i globalnata kriza vo metalur{kata
industrija, no mo`e da gi ubla`i posledicite
od nea. Dovolno e samo da se ispo~ituvaat do
kraj obvrskite od Protokolot 2, potpi{an vo
april 2001, kako del od Spogodbata za stabi-
lizacija i asocijacija pome|u Makedonija i
05.12.2008 g. PETOK
Evropskata Unija. Co dogovorot se bara
kreirawe na normalni pazarni uslovi za
razvoj na ~eli~nata industrija. ovaa granka so
najgolem procent u~estvuva vo izvozot i
ekonomskiot rast na zemjata, i vo skoro vreme
nema druga industrija {to mo`e da go zameni
toa. Ako dr`avata saka da odr`i pozitiven
ekonomski rast i da se spasi od recesija, }e
mora da podade raka i da im pomogne na met-
alurzite, e stavot na ekspertskata javnost.
Iako gi pozdravuvaat predlo`enite merki
na Vladata za spravuvawe so krizata, met-
alurzite smetaat deka tie mnogu malku }e vli-
jaat na niv.
No kako sega stojat rabotite, dveste rabot-
nici na kavadare~ki Feni industri od 1 janu-
ari 2009 godina }e dobijat otkazi, najavija od
kompanijata. I IGM trejd od Kavadarci najavu-
va otpu{tawe na stotina od vkupno 500
vraboteni. Vo Feni velat deka na vakov ~ekor
se odlu~ile poradi padot na cenata na nikelot
na svetskite berzi. Vo momentov eden ton
nikel se prodaval po 9.900 dolari, {to bilo
daleku od rentabilnata cena. Od kompanijata
najavuvaat reducirano proizvodstvo i gasnewe
na prvata elektrope~ka. Vo „Feni” se
vraboteni 900 lica. Otgamu objasnuvaat deka
novite otpu{tawa se od delovni pri~ini, kako
i poradi istek na va`nosta na dogovorite za
rabota na opredeleno vreme.
Na svetskite berzi, naftata tripati
poevtina od juli- Cenata na naftata v~era na
Berzata vo Wujork se pribli`ila na 45 dolari
za eden barel. Poslednata cena, vo eden
moment na trguvawe na wujor{kata berza so
lesnata surova nafta za isporaka vo januari
2009 godina, iznesuvala 45,88 amerikanski
dolari za barel. Naftata sega e za pove}e od
100 dolari poevtina vo odnos na rekordot od
juli od 147,27 dolari za barel. Samo ovaa sed-
mica surovinata poevtini za 16 procneti, {to
e posledica na padot na pobaruva~kata vo cel
svet, pri {to analiti~arite o~ekuvaat deka
istiot trend koga stanuva zbor za pobaru-
va~kata }e prodol`i i slednata godina.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. NLB TUTUNSKA - BANKA NA GODINATA (*****)
2. OTKAZ ZA 200 RABOTNICI VO „FENI”(****)
ДНЕВНИК s.7 LOZARI OD TIKVE[KO SE ZAKANUVAAT SO [TRAJK
s.1 OTKAZ ZA 200 RABOTNICI VO „FENI” s.7 OTKAZI ZA 200 VRABOTENI NA „FENI”
s.10 ZEMJODELCITE ]E DOBIJAT POVISOKI SUBVEN-CII s.8 NLB TUTUNSKA JA DOBI NAGRADATA NA „BANKER”
s.10 NLB TUTUNSKA - BANKA NA GODINATA s.8 DOPOLNITELNI SUBVENCII
s.11 SLAVESKI: BRUTO-PLATATA NEMA DA GI NAMALI PLATITE s.8 „TU BI” I „T-HOUM” POTPI[AA DOGOVOR ZA PARTNERSTVO
s.11 VINATA NA „BOVIN” V GODINA NA GERMANSKIOT PAZAR s.8 „BOVIN” NA GERMANSKIOT PAZAR
БИЗНИС s.8 „VEGERA” NOV GAZDA NA UPRAVNATA ZGRADA NA „@ITO LUKS”
s.1 V GODINA ]E BANKROTIRAAT OKOLU 200 ILJADI FIRMI ВЕЧЕР
s.1 DR@AVNITE OBVRZNICI GO ZGOLEMIJA PROME-TOT NA s.6 PARNOTO POEVTINO ZA 16% VO SKOPJE SEVER
BERZATA s.4 NLB TUTUNSKA BANKA ^ETVRTI PAT BANKANA GODINATA
s.1 MALITE FIRMI LANI INVESTIRALE TRI MILI-JARDI DENARI s.6 FINANSISKITE IZVE[TAI NA TELEKOM USVOE-NI SO ZADOC-
s.1 TE “OSLOMEJ” POSTIGNUVA REKORD VO KONTI-NUIRANO NUVAWE
ELEKTROSTOPANSTVO s.6 PLUS 0,5 DENARI SUBVENCIJA ZA STO^ARITE
s.3 STRATE[KO PARTNERSTVO ME\U T-HOME I 2BE s.6 2BE I T-HOME PARTNERI
s.3 USVOENI KONSOLIDIRANITE FINANSISKI IZVE[TAI ВРЕМЕ
s.3 TURBINATA PRISTIGNA VO SKOPSKATA TOPLANA „ISTOK,, s.7 „FENI” OTPU[TI 200 RABOTNICI
s.3 ISKORISTENI 55 OTSTO OD ZAEMOT OD SVETSKA BANKA s.4 NA PUMPITE SNEMUVA BENZIN
s.3 BANKA NA GODINATA VO MAKEDONIJA - ^ETVRTI PAT S.7 NAFTATA TRIPATI POEVTINA OD JULI
s.4 ZA LITAR MLEKO 2,50 DENARI ВЕСТ
s.4 TE „OSLOMEJ” POSTIGNA REKORD VO KONTINU-IRANO ELEK- s.3 3A PREDADENO MLEKO PLUS POLOVINA DENAR CUBVENCII
TROPROIZVODSTVO s.5 PEVTINO PARNO, POGOLEMO ZAGADUVAWE
s.9 POTRO[UVA^KATA PREDIZVIKUVA DEPRESIJA NA PAZAROT s.6 „VEGERA” JA KUPI DIREKCIJATA NA „@ITO LUKS”
s.6 GERMANCITE GI BARAAT PRI^INITE ZA PONI[TENIOT TEN-
s.13 MBI -10 BELE@I PAD OD 0,35 PROCENTI DER
s.13 BO „BLOK” ISTRGUVANI 14,92 PROCENTI OD KAPITALOT NA НОВА МАКЕДОНИЈА
„JUGOOPREMA” s.1 DVE GODINI VO NEVRAT, A MOLK ZA „^EBREN” I ZA „GALI[TE”
s.15 EVROPSKITE INDEKSI OBOENI VO ZELENO s.1 ^ELI^NATA INDUSTRIJA MO@E DA NE SPASI OD RECESIJA
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 TUTUNSKA BANKA ^ETVRTI PAT NAJDOBRA BANKA VO MAKE-
s.10 BO „FENI” I „IGM TREJD” - 300 OTKAZI DONIJA
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
17
06.12.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Makedonskiot bankarski sistem momen-
talno ima stabilen depoziten potencijal.
[tedeweto odi vo dobra nasoka, a likvidna-
ta aktivnost na bankite prodol`uva vo kon-
tekst na globalnata ekonomska kriza. Poradi
toa, bankarskiot sektor }e prodol`i da bide
potpora na makedonskata ekonomija. Ova e
zaedni~kiot zaklu~ok od sredbata me|u min-
istrite od ekonomskite resori vo Vladata so
guvernerot na Centralnata banka i pret-
stavnici na trite stopanski komori i od
bankarskiot sektor, koj go prenesuvaat site
dene{ni vesnici. - Bankite i stopanstvoto
moraat me|usebno da si pomognat. Preku
bapansiran pristap mora da prodol`i niv-
nata sorabotka so cel bilansite na kompani-
ite da ne se vlo{at, a so toa i bilansite na
bankite da ostanat i natamu dobri -izjavi po
sredbata vicepremierot, Zoran Stavreski.
Toj najavi deka slednata nedela }e se razgo-
vara za aktivnostite i poddr{kite {to mo`e
da ja dobie stopanstvoto od Makedonskata
banka za poddr{ka na razvojot, odnosno
kakvi promeni vo raboteweto na Bankata bi
bile po`elni vo ovoj period, so cel taa da go
poddr`i razvojot na makedonskoto stopanst-
vo.
Pe~atenite mediumi deneska
informiraat i za posetata na ambasadorot
na SAD vo Makedonija, Filip Riker, na
Makedonskata berza, pri {to toj istakna
deka iako berzite vo svetski ramki se
zafateni od ekonomskata kriza i vladee
takanare~eniot me~kin pazar, sepak SAD
gleda bikovska, pozitivna perspektiva za
Makedonskata berza za hartii od vrednost,
no i za na{ata ekonomija vo celost.
Direktorot na Makedonskata berza, Ivan
[teriev, istakna deka na sredbata go zapoz-
nal ambasadorot Riker so istorijata na
Berzata, funkcioniraweto, kako i so vli-
janieto na globalnata kriza vo zemjata,
regionot i po{iroko, no i so merkite {to se
prezemaat.- Analiziravme {to pravime nie
i drugite berzi vo toj pogled. Koi merki se
prezemaat - prekin na trguvawe da ili ne,
cenovni ograni~uvawa, i zaedni~ko e mis-
leweto deka imaj}i gi predvid specifikite
na na{iot pazar i razvojnata faza vo koja ne
zate~e ovaa finansiska kriza, prezemame i
mnogu pove}e otkolku drugi berzi i globalno
i vo regionot - re~e [teriev.
Makedonskite firmi gi ~uvstvu-
vaat posledicite od globalnata finansiska
kriza, osobeno vo odnos na nara~kite od
zapadno-evropskite kompanii. Ova go istak-
na Trajan Angelov, generalen menaxer na ger-
manskiot logisti~ki provajder Logvin
solu{ns — Makedonija, na delovnata sredba
{to ja organizira{e USAID, a be{e namene-
ta za privlekuvawe investicii vo sop-
stveni~ki udeli.- Na{a target grupa se
zapadnoevropski kompanii, no i kaj niv
nara~kite se ve}e namaleni za 20 do 25 pro-
centi, a vo narednite tri meseci o~ekuvame
da dostigne i 30 otsto. Zatoa, rabotime na
kompenzirawe na namaluvaweto na
nara~kite, a ve}e po~navme da gi nudime
na{ite uslugi vo regionot. Izlezot e vo
privlekuvaweto novi stranski partneri -
smeta Angelov.
Site vesnici ja prenesuvaat izja-
vata na glavniot ekonomist na
Me|unarodniot monetaren fond, Olivie
Blan{ar, deka blagodarenie na prezemenite
merki, svetskata ekonomija malku se odd-
ale~i od finansiskata katastrofa, odnosno
od krahot na globalniot finansiski sistem,
{to mo`e da se smeta kako dobra vest koga
stanuva zbor za situacija vo borbata so
finansiskata kriza. -Lo{a vest e toa {to
krizata po~na da poka`uva mnogu pogolemo i
podlaboko vlijanie vrz realnata ekonomija,
predupredi Blan{ar i dodade deka kako
rezultat na toa, MMF sega ne e premnogu sig-
uren nitu vo svoite posledni prognozi,
spored koi podobruvaweto na ekonomskiot
rast vo razvienite zemji se o~ekuval do 2010
godina.
Cenata na surovata nafta sledna-
ta godina bi mo`ela da padne pod 25 dolari
za barel, ako i vo Kina se pro{iri recesija,
koja vlijae na namaluvaweto na pobaru-
va~kata na crnoto zlato vo celiot svet. Ova
go soop{tila amerikanskata investiciska
banka Meril Lin~, od kade istaknuvaat deka
kratkoro~no rastot na pobaruva~kata na taa
surovina, verojatno, }e zabavi, bidej}i
bankite }e izdavaat se pomalku krediti na
potro{uva~ite i korporaciite.
Nedostig od dizel denovive se
pojavi na benzinskite pumpi vo zemjava {to
se snabduvaat so nafteni derivati od
rafinerijata Okta, mo`e da se pro~ita vo
pe~atenite mediumi. Na nekoi od benzin-
skite voop{to go nema, a na drugite ima mali
koli~ini, koi ne se dovolni. Nedostigot e
predizvikan poradi prekinot na proizvod-
stvoto vo Okta, otkako pred dve nedeli
ima{e eksplozija vo oddelot za prerabotka
na nafta. Spored toga{nite proceni,
rafinerijata nema da prerabotuva nafta
okolu eden mesec. Ottoga{ kompanijata
uvezuva nafteni derivati od Grcija.
Vesnikot Vreme gi najavuva novite
potresi {to ja o~ekuvaat industrijata, {to
se dol`i na najavenoto poskapuvaweto na
strujata za golemite potro{uva~i. Imeno,
proizvodstvenite kompanii {to sami
nabavuvaat elektri~na energija, na objave-
niot tender za nabavka na struja vo 2009 god-
ina dobile ponudi vo koi cenata e duri 17
procenti povisoka od godina{nata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. „TU-BI” I „T-HOUM” PARTNERI (***)

2. RIKER: GLOBALNATA KRIZA MALKU VLIJAE NA MAKEDONIJA (***)
ДНЕВНИК ВЕЧЕР
s.1 RIKER: GLOBALNATA KRIZA MALKU VLIJAE NA MAKEDONIJA s.6 NAFTATA VO 2009 POD 29 DOLARI ZA BAREL
s.7 PETNAESET FIRMI LICENCIRANI ZA URBANISTI^KI s.6 IZLEZOT E VO PRIVLEKUVAWE NOVI STRANSKI PARTNERI
PLANOVI s.7 BANKITE I NATAMU POTPORA NA EKONOMIJATA
s.9 NIKOJ NE ZNAE OD KOGA ]E SE PRIMENUVA HASAP s.7 MAKEDONSKATA BERZA SO BIKOVA PERSPEKTIVA
S.9 NEDOSTIG OD DIZEL NA BENZINSKITE ВРЕМЕ
s.9 „TU-BI” I „T-HOUM” PARTNERI s.6 SE TEN^AT SMETKITE VO BANKITE
s.9 USAID POMAGA ZA PRIVLEKUVAWE INVESTICII s.7 NOVI POTRESI JA O^EKUVAAT INDUSTRIJATA
s.11 HRVATSKATA VLADA SE OTKA@A OD NAJAVENITE MERKI ZA ВЕСТ
[TEDEWE s.9 BANKITE GI REPROGRAMIRAAT KREDITITE NA FIRMITE
s.14 BAREL NAFTA 44 DOLARI
s.11 SVETOT ZA VLAKNO IZBEGNA FINANSISKI KRAH
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.11 KUVAJT I KATAR ]E GI NAMALAT ISPORAKITE NA NAFTA
s.10 „VARDAR OSIGURUVAWE” ]E PLATI ZA [TETITE
УТРИНСКИ ВЕСНИК
OD NEVREMETO VO RADOVI[
s.1 BIZNISMENITE BARAAT KREDITIRAWETO DA NE SEKNE
s.9 „TI-HOUM” I „2 BI” SO DOGOVOR ZA PARTNERSTVO
s.7 RIKER: INVES[TORITE SAKAAT PREDVIDLIVA BIZNIS-
[PIC
KLIMA
s.1 DIZELOT ISPARI
s.8 MMF: SVETOT JA IZBEGNA FINANSISKATA KATASTROFA s.2 NAFTATA ]E PADNE POD 25 DOLARI
s.8 NOVOGODI[NA NAGRADNA IGRA NA „VIZA” I STOPANSKA s.6 ISPARI DIZELOT
s.8 „VARDAR OSIGURUVAWE” NA TEREN s.7 BO „FENI” ODBIPAAT OTKAZI
18 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

SVET... VESTI... SVET

XEK VEL^: KOJA E PRI^INATA ZA KRIZATA VO FINANSISKATA INDUSTRIJA

Spisokot na vinovnici za krizata e dolg

Џек Велч, легендарниот главен извршен директор на Џенерал Електрик, двапати месечно одговара на прашања
од јавноста. Хрватскиот портал Банка. Хр има ексклузивно право на нивно објавување во Хрватска. На 1.12.2008
година, на порталот беше одговорот на прашањето на Marc Lepare, од Massachucetts, САД – Која е причината за
кризата во финансиската индустрија
Spisokot na mo`nite vinovnici e nav-
istina dolg: kongresot e kriv, bidej}i
premnogu insistira{e na sopstvenost nad
`iveali{tata; federalnite rezervi se
vinovni, bidej}i gi dr`ea kamatnite stap-
ki mnogu niski; al~nite zaemodava~i, koi
gi iskoristuvaa neopitnite i naivni kupu-
va~i na ku}i, koi ponekoga{ pa|aa kako
lesni `rtvi; i samite kupuva~i na
stanovite zaradi zadol`uvawe nad svoite
mo`nosti.
Spisokot prodol`uva so Belata ku}a,
koja dozvoli bankarskite propisi premnogu
da se olabavat; finansiskite direktori,
koi, samo za da ostvarat golemi zarabotu-
va~ki, prodavaa finansiski proizvodi
{to ne gi razbiraa; smetkovodstvoto so koe
se prave{e revalorizacija na cenite na
tekovnite pazarni ceni (mark-to-market) e
vinovno za zabrzuvawe na ekonomskata
kriza; agenciite za rejting, zaradi
la`noto pretstavuvawe na dokumentite i
short-selling na hex fondovite, bidej}i se
kladea na sudbinskiot den - i so toa go
povikaa.
Se ova me potsetuva na kriminalniot
roman na Agata Kristi - Ubistvoto vo
Orient Ekspres. Samo edna `rtva e ubiena
vo no}ta, a osomni~eni se mnogu patnici.
Nie }e dodademe u{te eden somnitelen:
transformacijata na investiciskite banki
koi bea vo privatna sopstvenost, vo javni
akcionerski dru{tva. Toj trend, koj
zapo~na vo sredinata na osumdesettite
godini na minatiot vek, zaradi opravdana-
ta pobaruva~ka na {to pove}e kapital vo
raste~koto svetsko stopanstvo, {totuku
zavr{i so nesakani, nesre}ni posledici.
Mnogu odamna, investiciskite banki
bea vo sopstvenost i rakovodeni od strana
na partnerite, koi vo takov slu~aj riziku-
vaa mnogu sopstveni pari. Za niv nagrada
be{e ako rabotata ode{e dobro, a koga
slu~ajot ne be{e takov, go ~uvstvuvaa kako
li~en neuspeh. Ottamu, ne treba da
za~uduva {to spomenatite partneri bolno
go ~uvstvuvaa rizikuvaweto pri sekoja
pova`na zdelka, dogovarawe i pozicii.
Toga{ zapo~na paradata so javnite
ponudi na investiciskite banki, koja
zapo~na so Bear Stearns, vo 1985 godina, a
zavr{i so Goldman Sachs vo 1999 godina.
So sekoja javna ponuda nekoi od partnerite
se povlekuvaa od igrata. Tie koi ostanaa,
prodol`ija da ja vrtat rabotata, no so pari
na drugi lu|e - i toa so mnogu pari.
Eden od nas (Xek) ima{e na vremeto
izvesno direktno iskustvo so ova pojava,
koga Xeneral Elektrik vo 1986 godina ja
prezede investiciskata banka Kidder
Peabody. Iako ova od tehni~ki aspekt ne
be{e me|unarodna javna ponuda, sklu~enata
zdelka ima{e ist efekt, zaradi ogromniot
bilans na Xeneral Elektrik. Pomalku od
dve nedeli po potpi{uvaweto na dogov-
orot, edna grupa vozbudeni investiciski
bankari od Kidder Peabody, se pojavi vo
kancelarijata na Xek, baraj}i 400 milioni
dolari kredit za finansirawe na edna
zdelka povrzana so industrijata za nafta
i gas, {to be{e visokorizi~en biznis, koj
ne bi se osmelile da mu go ponudat na
nivniot prethoden partner.
Tie pari gi dobija i posle u{te
nekolkukratno kreativno koristewe na
smetkata na Xeneral Elektrik, stana jasno
deka XE nema stru~nost vo upravuvawe so
investiciskata banka, i vo 1994 godina
Kidder e prodaden.
Otkako investiciskite banki vo sop-
stvenost na akcionerite zapo~naa da
prezemaat se pogolemi rizici, zapo~na da
se zgolemuva u{te ne{to, a toa bea
bonusite. Rezultatot na toa be{e
sli~nosta na Vol Strit so Las Vegas . So
isto rabotno vreme i so ist intenzitet na
rabota, no sega so investirawe na tu|i pari
namesto svoi, anonimnite finansiski
in`eneri odedna{ po~naa doma da nosat
po tri, deset, 20 i pove}e milioni dolari
godi{no.
Za da trae igrata {to podolgo, mnogu-
mina od niv vleguvaa vo se porizi~ni
biznisi, so se poegzoti~ni instrumenti.
No, {to ako trguvaweto ili rabotata
trgnea nadolu? Pomal bonus, no bez
rizikuvawe na sopstvenoto bogatstvo, a
toa i ne be{e taka lo{o. Ottamu, mo`e li
voop{to da ne iznenadi {to rizicite pri
odreduvaweto na cenite izlegoa od real-
nite ramki?
Nie ne ja frlame vinata za celata
finansiska kriza samo na investiciskite
banki. Tie se samo eden od patnicite vo
Orient Ekspres. No, nie gi spomenuvame za
vo ~istkata {to }e sledi, site vinovnici
da si go dobijat svojot del. A bez som-
nevawe, so neuramnote`eniot sistem na
nagraduvawe na Vol Strit treba da se zan-
imavaat vo ramkite na drugite vladini
intervencii. Mora da postoi pogolemo
dolgoro~no usoglasuvawe so akcionerite.
A do ~istkata sekako }e dojde. Iako
krizata e mnogu golema od aspekt na nejzi-
nata slo`enost i globalno dejstvuvawe,
istorijata na krahovite poka`ala deka e
mo`no da se sostavat par~iwata, so pomo{
na pametni lu|e. Takvi lu|e sekako se min-
isterot na SAD, Henry Paulson, pretse-
datelot na federalnite rezervi Ben
Bernanke i Timothy Geithner, pretsedatelot
na Bankata na federalnite rezervi vo
Wujork. Ne se zaslepeni od ideologijata, a
se poka`aa kako brzi i fleksibilni pri
predviduvaweto na slednite potezi vo
momenti koga prvi~nite ne se poka`ale
kako dovolni.
Ne znaeme kako i koga }e zavr{i ovaa
kriza, no imame doverba vo lu|eto koi }e go
vratat sistemot na vistinskiot pat kon
podobrata idnina.

Potvrdena recesija vo Evrozonata

- Statisti~kata slu`ba na Evropskata unija
Evrostat, potvrdi deka ekonomiite vo 15 ~lenki na EU
koi koristat evro, oslabele za 0,2 otsto vo period od
tri meseci juli-septemvri ovaa godina sporedeno so
prethodniot kvartal. Evrostat ja revidira{e i pro-
cenkata za ekonomski rast vo tretiot kvartal vo odnos
na istoto trimese~ie lani - na 0,6 namesto prethodnite
procenki od 0,7 otsto. Pokazatelite za ekonomiite vo
evrozonata vo tretiot kvartal se poslabi od pokaza-
telite za SAD i Japonija ~ija ekonomija vo istiot peri-
od oslabela za po 0,1 otsto. Evrostat potvrdi deka
ekonomijata na Germanija i Italija bile vo tretiot
kvartal vo tehni~ka recesija.
- Site izgledi se deka vo ~etvrtiot kvartal }e bide
zabele`ano pogolemo namaluvawe na ekonomskite
aktivnosti vo zonata na evroto so ogled deka finan-
siskata kriza se pove}e se odrazuva na realnata
ekonomija, uka`uva ekonomistot Hauard Ar~er. Toj
dodade deka BDP vo evrozonata vo 2008 godina }e
porasne za eden otsto i }e opadne za 0,8 otsto vo 2009
godina kako posledica na namaleniot svetskiot ekonom-
ski rast, prodlabo~uvawe na problemite vo finan-
siskiot sektor, rastot na nevrabotenosta i mnogu niska-
ta biznis i potro{uva~ka doverba.
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19
SVET... VESTI... SVET

MMF: Svetot ja izbegna finansiskata katastrofa

- Svetskata ekonomija bragodarenie na prezemenite
merki, malku se odale~i od finansiskata katastrofa,
odnosno od krahot na globalniot finansiski sistem,
{to mo`e da se smeta kako dobra vest koga stanuva zbor
za situacijata vo borbata so finansiskata kriza, oceni
glavniot ekonomist na Me|unarodniot monetaren fond
(MMF) Olivie Blan{ar.
- Lo{a vest e toa {to krizata po~na da poka`uva
mnogu pogolemo i dlaboko vlijanie vrz realnata
ekonomija, predupredi Blan{ar i dodade deka kako
rezultat na toa, MMF sega -ne e premnogu siguren nitu
vo svoite posledni prognozi spored koi podobruvaweto
na ekonomskiot rast vo razvienite zemji se o~ekuval do
2010 godina. Spored nego, od edna strana e neophodno
odr`uvawe stabilnost na bankarsko-finansiski sis-
tem, a od druga strana - pottiknuvawe na pobaruva~kata,
ograni~uvawe na padot na proizvodstvoto i vra}awe na
doverbata.
- Kako {to vo mnogu zemji, osobeno vo SAD i Japonija,
mo`nostite za vlijanie na situacijata so pomo{ na
kreditno-monetarnata politika prakti~no se iscrpeni,
vo prv plan izleguvaat finansisko-buxetskite merki,
re~e Blan{ar. Osvrnuvaj}i se na toa {to }e bide posle
krizata, toj predviduva deka vladite na pove}e zemji Blan{ar se zalo`i za reformirawe na
moraat da porabotat na zna~itelno zgolemenite dolgo- me|unarodniot sistem na finansiskoto regulirawe i
vi. Osven toa, spored nego, vo nekoi zemji }e dojde do nadzor vo duhot na neodamne{nite preporaki golemata
zna~itelna konsolidacija na finansiskiot sektor vo koj dvaesetorka i dodade deka MMF e podgotven da gi
}e se pojavi golemo prisustvo na dr`avi, no ne navede re{ava zada~ite koi stojat pred nego, dokolku dobie
koi se tie zemji. barem malku finansiski sredstva.

Velika Britanija so najniska Germanskiot

kamatna stapka vo istorijata
- Britanska centralna banka
na Anglija, najavi novo namalu-
vawe na osnovnata kamata na
samo 2%, {to }e bide najnisko
nivo na kamatnata stapka vo
istorijata na ovaa bankarska
institucija, formirana vo 1694
godina.
Kako {to javi dopisnikot na
MIA od London, najavenoto novo
koregirawe na osnovnata kamat-
na stpak vo Velika Britanija
doa|a samo eden mesec po
prethodnata korekcija vo
noemvri, koga taa be{e spu{tena
na nivoto od po~etokot na 50-te
godini na minatiot vek. U{te
edno pozabele`itelno namalu-
vawe na kamatnata stapka se
predviduva i vo evrozonata, kade
Evropskata centralna banka }e ja
namali kamatata na 2,5%, {to e
nejzina najniska stapka vo deset-
godi{noto postoewe na bankata.
Bankarskite eksperti tvrdat
deka centralnite banki mora da
bidat pohrabri vo sega{nata
finansiska kriza, zatoa {to vo
sprotivno recesijata vo
najrazvienite ekonomii vo sve-
tot }e bide u{te pote{ka i pod-
laboka. Spored londonski
Fajnen{l tajms, dokolku cen-
tralnite banki ne interveniraat
sega, rizikuvaat do sredinata na
slednata godina, osnovnata
kamatna stapka da ja svedat na
nula.
Britanskta Vlada vo
me|uvreme soop{ti deka pod-
gotvuva programa za pomo{ na
sopstvenicite na stanovi i ku}i,
koi poradi toa {to ja zagubile
rabotata ili imaat drasti~no
namaleni primawa, pove}e ne se
vo sostojba da gi otpla}aat stan-
benite krediti na bankite.
Poradi toa okolu 45 iljadi
gra|ani mo`e da ostanat bez
pokriv nad glavata, zatoa {to
bankite mo`e da im gi odzemat.
Izvori vo britanskite banki koi
davaat stanbeni krediti velat
deka dokolku ne{to ne se pre-
vzeme, brojot na onie Britanci
koi slednata godina }e ostanat
bez svoite stanovi ili ku}i mo`e
da dostigne i do 75 iljadi.
Parlament go
poddr`a paketot
za finansiska
pomo{
- Gorniot dom na germanskiot
Parlament - Bundestagot go
poddr`a vladiniot paket finan-
siska pomo{, namenet za pot-
tiknuvawe na stopanskiot rast, so
koj vo slednite dve godini na ger-
manskoto stopanstvo bi trebalo
da mu se obezbedat dopolnitelni
investicii i dogovori vo vkupna
vrednost od 50 milijardi evra,
otkako toa na 3. noemvri go stori i
Dolniot dom - Bundestagot.
Glavniot del od paketot na ger-
manskata Vlada pretstavuva
razli~ni formi na dano~ni
olesnuvawa za semejstvata i za
malite i sredni pretprijatija, koi
vo slednite dve godini samo vrz
osnova na danokot bi trebalo da
za{tedat vkupno 31 milijarda
evra. Paketot merki, koi }e bidat
primenuvani od 1 januari, isto
taka predviduva direktni inves-
ticii od buxetot, pred se vo
infrastrukturata.
20 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
NEDELAVA JA ODBELE@AA...
VTOR SEMINAR NA USAID ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI KAPITAL I INVESTICII VO MAKEDONIJA
So vlo`uvaweto na sopstveni~ki udeli
- zgolemena konkurentnost
Zaradi globalnata finansiska kriza,
celiot svet vleze vo proces koga kompaniite
se pote{ko mo`at da dojdat do kapital.
Bankite stanuvaat mnogu pretpazlivi ne
samo kon golemite korporacii, tuku i kon
malite i sredni pretprijatija, koi se poma-
lku }e bidat vo fokusot na interes na
bankarskiot sektor. Ottamu, se poevidentna
stanuva potrebata od drugi alternativi za
finansirawe na biznisite. Edna od opciite
e i vlo`uvaweto vo sopstveni~ki kapital,
koja se u{te ne e razviena kaj nas. So cel
makedonskite kompanii da se zapoznaat
direktno so investitori vo sopstveni~ki
udel i so sovetnici koi rabotat na ova pole
za privlekuvawe na investicii vo nivnite
kompanii, Proektot za konkurentnost na
USAID, vo sorabotka so finansiskite
sovetnici EURO-Feniks od Budimpe{ta, go
odr`a vtoriot seminar za privlekuvawe
stranski kapital i investicii vo
Makedonija.
Kako {to istakna direktorot na proek-
tot, Nimi{ Xaveri, pristapot do kapital,
pokraj rabotnata sila i infrastrukturata, e
edno od tesnite grla za zgolemuvawe na pro-
duktivnosta i konkurentnosta na makedon-
skite kompanii, i od tie pri~ini ovoj proekt
raboti na nadminuvawe na tie pre~ki.
-Globalnata ekonomija e se
pokonkurentna. Makedonija treba da
prodol`i da ja zgolemuva svojata sposobnost
da privlekuva stranski investitori i kapi-
tal, za da gi stimulira makedonskite kom-
panii vo nivniot rast i kapacitet, so {to
tie }e stanat konkurentni na globalniot
pazar. Vo seto ova, klu~en e pristapot do
kapital- re~e Majkl Fric, direktorot na
Misijata na USAID vo Makedonija. - Se
nadevame deka preku vakvite seminari }e se
zgolemuva svesnosta na makedonskite kom-
panii vo odnos na finansiskite strategii,
za da privle~at novi investicii so cel da ja
zgolemat svojata konkurentnost.
Investiciite od globalnite partneri }e
donesat mnogu pridobivki — ne samo {to }e
donesat pove}e kapital , tuku i know-hoy vo
proizvodstvoto, marektingot, istra`uvawe i
razvoj, kako i novi tehnologii, i povrzuvawe
so novi pazari.
Spored direktorot na Euro Feniks od
Budimpe{ta, Les Nemeti, na vakvite sredbi
makedonskite kompanii imaat mo`nost da se
sretnat so nekolku investitori, da razgo-
varaat so niv za potencijalni izvori na kap-
ital, -i da dobijat informacii od prva raka
kako razmisluvaat investitorite, bidej}i
ako sakate da privle~ete kapital vo va{ata
firma, bitno e dali odgovarate na pazarot i
ona {to e pobaruva~ka. Toga{ celiot proces
}e bide mnogu pouspe{en. Razli~ni investi-
tori imaat razli~na golemina, nekoi finan-
siraat vo odredeni sektori... .Va`no za vas e
kako sopstvenici na kompanijata da gi iden-
tifikuvate partnerite koi vam najmnogu vi
odgovaraat i da se odlu~ite dali }e bide
strate{ki ili finansiski investitor.
Kako {to objasni Nemeti, najgolemiot
del od kompaniite imaat siroma{no razbi-
rawe i poznavawe na toa {to e potrebno za
da se privle~at direktni stranski inves-
broj 52
ticii. Imeno, investitorite baraat detalni
i seopfatni informacii, imaat brojni
predizvikuva~ki pra{awa na koi vedna{
treba da se odgovori, a za da se postigne toa,
potrebni se meseci i meseci podgotovka. -
Privlekuvaweto na stranski direktni
investicii mo`e, no i ne mora da zna~i
otka`uvawe od kontrolata vo kompanijata.
Ima mnogu primeri, kade {to e mo`mno da se
steknat golem del od prednostite na SDI
preku privlekuvawe na malcinski investi-
tor. Vo drugi slu~ai, mo`e da bide popogod-
no za lokalnite partneri da za~uvaat mal-
cinsko u~estvo, otka`uvaj}i se od kontrola-
ta - re~e Nemeti.
-Makedonskite kompanii mo`at da go
zgolemat sopstveni~kiot kapital samo
dokolku bidat mnogu konkurentni, razvivaat
dobri strategii i nudat konkurentni
proizvodi na globalniot pazar. Soodnosot
me|u kapitalot i dolgovite zna~itelno se
zgolemuva. Ova }e stane trend i vo
Makedonija. Se pove}e kompanii }e baraat
kapital. Se dodeka tie }e mo`at da ostvaru-
vaat pogolem povrat od svoite aktivnosti,
tro{okot na kapitalot }e se zgolemuva neza-
visno dali e sopstveni~ki dolg - naglasi
Nemeti.
Za karakteristikite na investiciskiot
fond SEAF, prviot od vakviot tip na
vlo`uva~i vo sopstveni~ki kapital koj{to
pred deset godini po~na da raboti vo
Makedonija, zboruva{e Tatjana Veqkovi},
koja objasni deka od pred dve godini e
zapo~nat vtoriot ciklus na investicii, koj
ima mandat za Makedonija, Srbija i Crna
Gora, a vo koj investitori, pokraj USAID, se
i FMO i SECO, vladini agencii na
Holandija i [vajcarija.
Maksimalniot iznos po investicija
dostignuva 1,5 milioni evra, so intencija
pragot da se zgolemi na dva milioni evra,
bidej}i na pazarot ima pobaruva~ka za taa
suma na sredstva na vlo`uvawe.
-Od aspekt na celna grupa na firmi so
koja SEAF bi sakal da ostvari partnerstvo,
za nas se interesni site industrii, bidej}i
nie ne tretirame posebno nekoj sektor. Toa
mora da se firmi so dobri razvojni poten-
cijali i tie treba da bidat vodeni od dobri
pretpriema~i, koi imaat zna~itelno poz-
navawe na industrijata vo koja pripa|at sek-
tor - istakna Veqkovi}. - Mnogu va`no e
na{iot iden partner da bide fokusiran na
biznsot vo koj raboti. Vo start ap zdelkite
pak, e mnogu va`no za nas partnerite malku
da prezemat i od finasiskiot rizik, zatoa
Data 08.12.2008
{to SEAF e institucija koja vlo`uva kapi-
tal vo sve`i pari. Partnerite {to imaat
ideja, no ne sakaat da vlo`i ni{to - tie ne
se interesni za nas, zatoa {to celiot
finansiski rizik bi go snosele nie.
Dokolku partnerot e podgotven da snosi del
od rizikot, toa e drugo.Ova ne e slu~aj so
firmite {to postojat, bidej}i tie imaat
ve}e svoja istorija.
SEAF inaku, sekoga{ izleguva od fir-
mata posle period od tri do sedum godini,
vreme potrebno tie sredstva da se oplodat
i da donesat povrat. Ova od pri~ina {to
nie sme pred se finansiski partner, a ne
strate{ki, odnosno obezbeduvame kapital
za rast i po nekolku godini izleguvame so
kapitalot, koj bi trebalo da bide ubavo
oploden i da prodol`i da investira na
prugi mesta, objasni Veqkovi}.
Spored ona {to be{e prezentirano, ima
tri na~ini na koi ovoj investiciski fond se
povlekuva od investiciite. Prviot e preku
proda`ba na svojot del na nekoj strate{ki
partner, vtoriot izlez e —partnerot da go
otkupi delot na SEAF posle tri do ~etiri
godini, a tretata opcija e preku kotirawe
na firmata na berza -IPO, odnosno trans-
formacija vo akcionersko dru{tvo i izlez
preku berza, {to zna~i proda`ba na akciite
na SEAF na ovoj na~in.
Kako i sekoj vid sopstveni~ko investi-
rawe, najgolemata beneficija {to ja dobiva
firmata e {to obezbeduva sredstva za brz
razvoj na firmata. Za razlika od kredi-
tite, ovoj vid na finansirawe na sredstva
e porizi~en, no ne e obvrzno firmata da
ima kapital za da dade hipoteka ili zalog.
-Ova e vlo`uvawe vo delot na kapitalot vo
osnova~kiot vlog i e mnogu pobezbedno za
firmata osobeno vo lo{i vremiwa kako
{to se sega.
[to se odnesuva do vremenskata ramka,
od po~etok na razgovorite do final-
izirawe na zdelkata prose~niot period e
{est meseci. Brzinata na finaliziraweto
na zdelkata zavisi od brzinata na razmena
na informaciite pome|u stranite od
pri~ina {to analizata na potencijalnata
investicija e interaktiven proces.
-Ovoj kapital e rizi~en i vlo`uva~ot
o~ekuva pogolem povrat.
Investitorot prezena pogolem rizik,
bidej}i se realizira investirawe duri i vo
slu~ai koga investicijata ne mo`e da bide
potkrepena so materijalni dobra i cvrsti
garancii, pa postoi -;rizik da se izgubi
celata investicija i site vlo`eni sredstva
 Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
21
inata, e zainteresiran za nao|awe na sood-
PROMOCIJA NA PRIRA^NICI vetni investiciski mo`nosti kade mo`e da
ima dobar povrat.
Sistemot za elektronski Vo svoeto izlagawe, toj na pret-
stavnicite na kompaniite im pora~a deka e
javni nabavki- polesno dostapen najva`no da utvrdat kade se, kade sakaat
da bidat i {to im treba za da stignat do
- Pretstavnici na Biroto za javni nabavki i na proektite na USAID za e-Vlada i za tamu. - Ako nekomu od vas e potrebno
Delovno opkru`uvawe na 5. Dekemvri promoviraa prira~nici za na~inot na koristewe finansirawe, treba da vidite dali }e
na elektronskiot sistem za javni nabavki ESJN so cel da se zgolemi negovata primena. bide soodvetno da napravite investirawe
Zna~i se obrazlo`ija prira~nikot za ESJN za ekonomski operatori; Isklu~oci od pri- vo sopstveni~ki kapital, a potoa da raz-
mena na zakonot za javnite nabavki;Elektronski javni nabavki vo EU i drugi. gledate dali sredstvata vi se potrebni za
- So voveduvawe na ESJN se obezbeduva pogolema transparentnost, efikasnost i da go razvivate biznisot, dali na sreden
ekonomi~nost vo javnite nabavki, poracionalno i poefikasno koristewe na javnite rok ili na dolg rok. Odnosno, treba da
sredstva i za{tedi za korisnicite, izjavi na promocijata Mare Bogeva Micovska, direk- utvrdite dali toj kapital e dovolen za vas
tor na Biroto za javni nabavki. i soodveten na va{ite potrebi, da znaete
Sistemot za elektronski javni nabavki e razvien od Proektot e-Vlada na USAID. kakvi privatni investitori barate,{to se
Ovozmo`uva elektronsko sproveduvawe na site ~ekori vo procesot na javni nabavki, bara od vas i {to mo`e da o~ekuvate od
po~nuvaj}i od objavuvaweto na oglasite i podnesuvaweto na ponudite, pa se do kone~nata investitorite. Ova e fleksibilen na~in
evaluacija i izborot na najpovolnite ponuduva~i. Vo momentov, za koristewe na sistemot na finansirawe i mo`e da donese mnogu vo
se registrirani pove}e od 200 javni institucii i okolu 900 ekonomski operatori. va{iot biznis. - istakna Jonovski
dokolku pretprijatieto propadne. Od mo`nost pri izlezot na SEAF da val- Inaku, Proektot na USAID za
konkurentnost go organizira{e prviot vakov
ovie pri~ini, za vozvrat, se o~ekuva par- orizira del od svojot minat trud vo razvi- seminar vo septemvri godinava, koga 12
cijalen udel vo sopstvenosta na pretpri- vaweto na biznisot. Na{iot fond e makedonski kompanii imaa mo`nost da
jatieto, u~estvo vo donesuvaweto na otvoren za site biznisi koi smetaat deka slu{nat kako se privlekuva kapital od
va`nite delovni odluki, zarabotka bazi- imaat potencijal za razvoj, a koi se me|unarodni izvori. Euro Feniks vo momen-
rana na potencijalot za razvoj na pretpri- ograni~eni od konvencionalniot na~in na tov raboti so ~etiri od tie firmi na pod-
jatieto — veli Veqkovi}. -Pretpriema~ot finansirawe gotvuvawe na istite za strate{ki ili
pak, se otka`uva od del od procentualnata Majkl Jonovski, direktor vo Falanks finansiski investitor. Vo zavisnost od
sopstvenost od firmata, samostojno da Kapital fondot - vode~ka kompanija za uspe{nosta na pregovorite i evaluacijata
donesuva zna~itelni strate{ki odluki. No, finansirawe na kapital vo Jugoisto~na na kompaniite, vo slednite ~etiri do pet
se zdobiva procentualno u~estvo od firma Evropa, vklu~ena vostotici transakcii so godini vo tie kompanii }e bide investiran
koja ima pogolema vrednost, sve`i sredst- kumulativna vrednost , istakna deka ovoj sve` kapital vo iznos od nad 15 milioni
va za realizacija na planiranite proekti, fond vo odnos na finansiraweto na glavn- dolari.

VLADATA, NARODNATA BANKA, BIZNISMENITE I BANKARITE- NA ISTA MASA

Kreditiraweto e zabaveno ne oti nema

pari, tuku od pretpazlivost
Банкарскиот сектор, како што рече тој, ќе продолжи и понатаму да биде потпора на домашна-
та економија и покрај тоа што, генерално, е забавена кредитната активност
Vladata, Narodnata Banka, biznismenite i bankarite- na ista masa.
Kovaa strategija kako protiv eventualnite posledici od svetskata
finansiska kriza i site priznavaat deka kreditiraweto e zabaveno, no
ne za{to nema pari, tuku od pretpazlivost.- Sostojbite vo bankarskiot
sektor se i natamu stabilni. Depozitniot potencijal i {tedeweto odat
vo dobra nasoka i kreditnata efektivnost na bankite kako takva
prodol`uva. Vo kontekst na vkupnata kriza sekoja banka vo Makedonija,
kako i vo drugite zemji niz eden dopolnitelen filter gi razgleduva
kreditnite barawa od aspekt na rizikot i profitabilnosta, me|utoa
kreditnata aktivnost na bankite }e prodol`i bidej}i tie imaat dovol-
no depoziten potencijal. Ova e ocenka na vicepremierot Zoran
Stavreski po sredbata so guvernerot na Narodnata banka na Makedonija
Petar Go{ev, pretstavnicite na trite stopanski komori i na bankite vo
zemjava. Sostanokot, kako {to re~e, e del od aktivnostite na Vladata vo
kontekst na globalnata kriza za da prodol`i dijalogot za sostojbite vo
ekonomijata i bankarstvoto i za poddr{kata na bankite na makedonsko-
to stopanstvo so cel ubla`uvawe na krizata i posledicite vrz make-
donskata ekonomija.
- Jasno e deka stopanstvoto i bankite mora me|usebno da si pomog-
nat, preku balansiran pristap da prodol`i sorabotkata so cel bilan-
site na kompaniite da ne se vlo{at, a so toa i bilansite na bankite i
natamu bi ostanale dobri, izjavi Stavreski. Spored nego, normalno e
vo site ovie okolnosti, kako i sekoja firma taka i sekoja banka dopol-
nitelno da gi analizira proektite i da znae so sigurnost deka
vlo`enite sredstva }e bidat vo proekti {to se isplatlivi i }e mo`e da
se vratat so cel da ne se slu~i finansiska kriza. Nema najavi nitu pak
ima pri~ina vrz osnova na dvi`ewata na depozitite kaj bankite
stopanstvoto da ne mo`e da dobie sredstva. Zasega nema potreba
Vladata da intervenira kaj bankite bidej}i tie imaat dobar depoziten
potencijal, izjavi vicepremierot poso~uvaj}i isto taka deka takvite
intervencii vo drugi zemji ne se poka`aa mnogu uspe{ni.
Pretstavnicite na stopanskite komori isto taka smetaat deka sos-
tojbata vo Makedonija e stabilna i oti efektite na globalnata kriza ne
se golemi.
- Vo momentov na{iot bankarski sistem e stabilen. Ne se ~uvstvu-
va krizata kako {to se o~ekuva{e i kako {to se predviduva{e. Kako {to
ni vetija od bankarskiot sistem, kreditiraweto }e prodol`i kako i
prethodno, izjavi Hasam Zimberi, od Stopanskata komora na severoza-
padna Makedonija. Spored nego, odredeni granki na ekonomijata imaat
odredeni pote{kotii kako tekstilnata industrija i ~evlarstvoto, no,
kako {to re~e, se prezemaat merki za da im se pomogne i nim.
- Zaedni~ka ocenka e deka sostojbite vo Republika Makedonija
ne se taka lo{i kako {to e sostojbata vo pogolemiot del vo razvien-
ite zemji. Celta e da se isprati poraka deka sostojbata e stabilna
deka nema mesto za panika i pokraj toa {to se prisutni problemi vo
odredeni sektori vo realnata ekonomija i ona {to vo momentov
mo`e da se napravi, a toa e da se sledat sostojbite vo ekonomijata i
nivnoto vlijanie vrz bankarskiot sektor,veli Sr|an Krsti} od
Eurostandard. Bankarskiot sektor, kako {to re~e toj, }e prodol`i i
ponatamu da bide potpora na doma{nata ekonomija i pokraj toa {to,
generalno, e zabavena kreditnata aktivnost. - Pri~inite za toa se
vozdr`anost na site u~esnici vo ovaa igra, kako na realniot sektor
koj e vo o~ekuvawe na potezite na svoite partneri od stranstvo, a
isto taka i na bankite, dodade toj. O~ekuvawata, kako i vo svetot
taka i kaj nas, se deka kompaniite }e izlezat od krizi. Krsti} re~e
deka krediti se izdavaat, no oti toa e po individulano gledawe na
bankite.
Stavreski, najavi po~esti vakvi sredbi. Ve}e slednata nedela
}e se baraat modaliteti kako dali i kako biznis e{alonot mo`e da
ja iskoristi makedonskata banka za poddr{ka na razvojot.
22 берзНИК broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 08.12.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 01.12. - 05.12.2008 godina

VKUPEN PROMET NA MAKEDONSKATA

BERZA AD SKOPJE U^ESTVO NA ODDELNI PAZARNI
SEGMENTI VO VKUPNIOT PROMET

PREGLED ZA NAJTRGUVANI AKCII NA OFICIJALEN PAZAR

10 NAJTRGUVANI HARTII OD VREDNOST

NA OFICIJALEN PAZAR
Data 08.12.2008 broj 52
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
23