Opti imovinski zakonik za knjaevinu Crnu Goru.

''
(Iz predavanja na shodu drutva Pravnika" dne 19. aprila 1889.) Zakoniku na elu je ukaz z dne 25. marcija se zakon razglaa in v mo uvaja. iti j o , pravi ukaz, samo zato: bracke Nam velike Rusije, rne Gore, izvolila preuzeti spodar rne gore, kako je nastala ta kodifikacija. 1888. 1 s katerim Mogoe je bilo vr Kruna S Svojoj prema

Lepo razklada v njem knez in go

to je Prejasna Imperatorska

u vazdanjoj blagonaklonosti za ovu cijelj nudne

znatne troakove.

druge strane, Nama je za rukom polo, te nadjosmo, ovome ogromnu i u mnogome obziru vrlo miinu poduzeu, ovjeka i umom, i naukom, i energijom, i odanou potpuno dorasla u osobi redovnog profesora Odeskog Universiteta, pravoga dravnog savjetnika g. Dra. V. Bogiia, sina susjedne nam dine dnbrov.ake oblasti. se primi, a Njegovo Velianstvo sada Njemu je u Bogu poivi Im ovu radnju lino na carstvujui Imperator sretno perator Aleksandar II. premilostivo zapovidio, da Aleksandar III., da ju nastavi i dovri. rna

Za ovo uprav carsko dobroOsloboditelju i Caru

^) Nenus hi/poff!a,isus,

instvo, Mi i sva
') Foramen Zungenmuskelnerv.

Gora ostajemo, i aru

anterins jugularis. et posferiiia.

condi/lvideum Ineisura

Zatitniku

Slovenstva i Pravoslavlja,

za navijek blagodarni."

Po tem estih glavnijim

objavlja ukaz v VI lankih uvodne naredbe. Zakonik sam pa obsega 1031 lankov, in to v naslednjih delih : I. Uvodna pravila i naredjenja. prava ukorijenjenih u stvari. III. O kupovini i o drugim II. O vlatini i o drugim vrstama

vrstama ugovora. IV. O ugovorima u opte, kao o drugim poslovima, djelima, prilikama od kojih dugovi potjeu. V. O ovjeku i o drugim imaonicima. VI. Objanjenja, odredjenja, dopune. I. del pie najprvo o zakonih (l. 1.9.) in njihovi moi. Zakon je ustanovljen razglaen po po sankciji dravnih zakonodavevi. Da vee, treba mu, da j e Zakonik sam je bil razglaen dne novinah.

1. junija 1888. 1. z uvodnim ukazom, ki je istega dne bil prioben v dravnih novinah Glas rnogorca". Pri vsakem sodii je moral po jeden izvod zakonika biti izloen cel mesec, da ga je mogel citati kdor koli. Dne 1. julija potem je stopil v mo. Kadar zakon ne izreka pravila, velja dobri obiaj", e pa tudi tu ni pravila, vladati se je po drugih Kadar sodnik sodi po pravdi i pravici", treba da slinih dolobah, ali pa naposled po osnovah pravde i pravice" (Recht und Billigkeit). pazi, ocenjujo od vsake strani okolnosti sluaja, osobito na to, kaj da ljudje smatrajo za pravo in kaj se sklada z javnim verovanjem in po tenjem, brez esar obojega ne more biti nikakega obevanja med ljudmi (l. 782.). Zakoni rnogorski ne veljajo samo za medsobne odnoaje rnogorcev, nego tudi za odnoaje med rnogorci in tujci, ki so v njih dravi ali jih je soditi v dravi. Ve lankov pie o mednarodni reciprociteti in o naelu retorzije. Vsak lovek je imovnik (subjekt), to je, vsak je upravien, da ima svojo posebno imovino. Zakoni, ki vladajo imovinske pravice, jednaki so za vse. Prednosti nima niti sam vladar. Razen rojenih ljudi morejo biti imovniki ustanova, tudi kateri hia (kua), obina, cerkev, drava in v obe vsaka zakon priznava to osobitost (l. 10. 14.). Vsak imetek je svet. Kdor ni voljan, ni nikakor dolan, bilo za katero ceno koli, odstopiti komu kaj imetka svojega, izimi, kadar je javna, javne narodna potreba. A pravila o ,izkupu" (eksproprijaciji) zaradi Zaite svojemu potrebe bodo postavljena v posebnem zakonu.

imetku je iskati pri sodiih. Sodni red bode izdan v posebnem zakonu (l. 15. 1 7 . ) . lank i 1 8 . 2 5 . govore o sodni pomoi, kadar se moti drina" ali posest. Ti propisi so podobni dotinim naim propisom. Pronjo,

katero

kedo ie jjZaite" ali ^povraaja" posesti, treba je sodiu

izroiti najdalje v 3 mesecih od tedaj, ko je posest bila motena ali od vzeta. Zakonodavec vidi v posesti faktum, ne pa prava v strogem smislu besede. Drugi del zakonika obsega propise o lastnini in o drugih stvarnih pravicah. Dogovor sam po sebi ne ustanavlja e lastninske pravice do nepreminine. Pismeni dogovor mora potrditi sodie, ele poltem preide lastnina na pogodnika. Pismu sta propisani vsebina in oblika, tudi se mora poloiti v sodno ^spisohrano" jeden izvod matice ali poverjeni prepis. Takega potrdila pa ni treba, ako nepreminina dojde komu po drugem potu, a ne po dogovoru (l. 26.34.). lanki 3 5 . - 4 6 . govorijo, kako se lastnina pridobiva z zidanjem in sajenjem", v 30 letih. s prirastjo brez lovekega dela" in z odrajem" ali se dovri redno v 10, izvenredno lastnika, zakonik ne Okupacije nepreminin, neimajoih po nae s priposestovanjem, katero

pozna, e, da je vsa zemlja last bratstva, plemena, cerkve i. t. d., e ni last pojedinca loveka ali kue. Zakonik je prevzel iz starega obiajnega prava p r a v o p r e e kupnje," katero l. 873. takole razlaga: Pravo pree kupnje biva, vlasnik prodaji kad si, na osnovi zakona ili ugovora, vlastan traiti, da ti nee li ju ti za istu cijenu kupiti." To pravico imajo pri

kakve stvari, koju eli prodati, prije nego je drugome proda, ponudi, nepreminin tako zvani b l i z i k i " , vaani; a najnazadnje to je prodavevi bratstveniki" v

prvih estih kolenih ; za temi mejai ali sosedje; potem seljani ali soostali plemenici ali sorodniki, kolikor ne spadajo razredov. Tem osebam mora prodavec po kateri so prvi na proti kateremu Bratstveniki Ako nihe izmed onih, v nobeden izmed navedenih redu ponuditi nepreminino. vrsti, daljnji nee kupiti, kupuje, ali

ne za ceno in pod uvetom,

onda sme lastnik prodati tudi daljnjemu.

hodijo na vrsto po bliini sorodstva s prodavcem. Med sosedi ni nobe nega prvenstva, ako ni sosed tudi ob enem prodavev seljan. Tako tudi ni nikakega prvenstva med seljani samimi D. pr. vdove, katere zastopajo kuo. pree kupnje. niti med plemeniki, kateri so izven prvih estih razredov. Pravico pree kupnje imajo tudi enske, Tisti od _bliike", ki se iz svoje postojbine ali domovine v ojem smislu besede izseli, nima ve prava Tuj seljan ali tuj plemenik, kateri zakonito kupii ali si drugae pridobi celo posestvo, n a katerem je odstopitelj ivel, postane samo tedaj delenik panje, vode in ostalega, kar je v obni selki ali 12

plemenski zajednici, ako se njegov prednik izseli, on sam pa na njegovem mestu naseli, ter ako vzame na se vsa javna bremena. e pa kupi posestvo od loveka, kateri je je ponudil po redu svojim bliikom, pa ga ni hotel kupiti nihe izmed njih niti za cenitveno ceno, onda dobi tuj kupec delenitvo v obni selki ali plemenski zajednici tudi tedaj, ako se ne naseli stalno na mestu tist Stari osnovni zakon inostranec, svojega prednika; po katerem vender pa mora nepre Le tudi v tem sluaji prevzeti vsa javna bremena, kolikor jih pripada nanj. rnogorski, more lastnik minin v rni gori biti jedino le rnogorec, velja tudi za naprej. kateremu vladar gori, more postati lastnik te nepreminine. Razdel II. pie, kako so pridobiva lastnina preminih stvarij. To se godi, kakor po naem pravu s predajo rei v posest, s jjpreokretajem" (specifikacijo), s ^pomesjo" ali jjSpojitbo" rei, s ^zauzejem" pustih stvari, to je tistih, katere nimajo lastnika (okupacijo), z ^najdbo" blaga, to jo ^zaklada" in izgubljenih stvari ter z odrajem" ali priposestjo, katera se redno dovruje v petih, izvenredno v petnajstih letih. Podobno kakor nae pravo ustanavlja katera tudi se razdel III. obseg lastninske pravice in lastninsko tobo, imenuje vlasniki

podari kako nepremino re v rni

preuzam", in tako se tudi propisi o solastnini kujejo znatno od naih modernih zakonov. Nekatere zanimivosti nahajamo

v razdelu IV. ne razli

v razdelu V., VI. in VIL, ki se slunosti so-

tiejo zemljikih slunostij. Zakonik razlouje pravice, izvirajoe ipsa lege" iz sosedstva (pomedjaka ugodba, l. 110.143.), sedovske p o g o j e n e (pomedjako posluje l. 1 4 4 . 1 5 5 . ) in uivanje (usus fructus" ter ^usus" l. 156. 1 7 1 . ) . Pomedjaka ugodba je to, kar znaijo nam servittites legales" ali pravo sosedovsko (Nachbarrecht). Pravice so to, s katerimi je po zakonu samem prikrajana ljika lastnina, cela zem potrpi, da za neke prilike sosed zaradi soseda nekaj

v neem se utesni, nekaj od celote svojega prava odstopi, esar bi sicer ne bilo treba brez teh sosedovskih in vzajemnih dotik in potreb. Najve semkaj spadajoih prepisov delskih obiajih. (ako veje, drevesa visijo nad temelji na starodavnih polje To velja osobito za meje in mejnike, za uprevjeso" sosedovo zemljo ali hio), drevje, katero za drevo na sili v sose

meji stojee, za ^ile", to je korenine in

dovo zemljo itd. Komur je zemlja ali zidanje tako obkoljeno s tujo zemljo, da mu ni mogoe brez velikih ovinkov priti na javno pot. ima pravico, da si napravi prehod za primerno nagrado preko sosedove zemlje.

Ta prelaz ali prolazek more po potrebi biti ali ^postopica" (steza) ali progon" (gonja, Viehweg) ali pot, po katerem je moi vlei tudi teja bremena. Podrobno je doloeno, kako se uiva voda za razline namene, a to zategadelj, ker je po mnogih krajih rne gore primankuje. in imajo dostikrat hudo suo. hovem ali svetu Kadar kdo hoe dovesti vodo na svojo zemljo ali pa druge priprave. Bratstveniki zemlje, ali pa odpraviti jo nje, dolini so sosedje dovoliti, da se po nji provedejo lebovi seljani lahko zahtevajo, da se jim udari pot preko tuje naj

da morejo k javni vodi, reki ali ribniku vino.

po vodo ali napajat svojo i

^Natapanje", to je napajanje zemlji vri se po doloenem redu,

kateri se ravna po tem, kako blizu vode je zemljie; oddaljena zemljia napajajo se le tedaj, kadar ni treba iz nova napajati blinjih zemlji. (Konec prihodnji.) Ur. Mojaron.