Biljana SEKULOVSKA-GABER

EVROPSKATA UNIJA - VRVOT NA INSTITUCIONALIZACIJATA NA INTEGRACISKITE PROCESI VO EVROPA

1. Vovedni napomeni

ra{aweto na evropskite integraciski procesi otsekoga{ bilo izvor na interes, debati i kontroverzii. Evropa e eden vid patchwork (Goldstein, p.404) na isprepleteni integraciski strukturi ~ii ~lenovi se ~lenki na pove}e razli~ni grupacii istovremeno. So drugi zborovi, postojat mnogu mali Evropi: siroma{nite ~etiri, vnatre{nite {est , G-7 (zaedno so Japonija), EFTA, NATO, biv{iot SSSR, biv{iot Var{avski pakt, zemjite od eventualno pro{irenata EU, OBSE (Goldstein, p.406). Vo centarot na vakvite razli~ni strukturi se nao|a EU, integracija vo koja tesnite ekonomski vrski se pred s# osnova na povrzuvaweto na narodite nadvor od nivnite nacionalni granici. Sli~no kako i ON, EU e kreirana po Vtorata svetska vojna, no za razlika od ON, ~ija struktura re~isi i da ne e pro-

Biljana SekulovskaGaber e docent na Ekonomskiot fakultet vo Skopje po predmetot ekonomska statistika, a voedno e i koordinator na predmetot Me|unarodni organizacii i integracii, koj se predava na tretata studiska godina nasoka Nadvore{na trgovija.

Biljana Sekulovska-Gaber

meneta od donesuvaweto na Povelbata na ON, EU vo periodot na svoeto postoewe minuvala niz pove}e fazi na promeni i pro{iruvawa i toa kako vo odnos na nejzinoto ~lenstvo, taka i vo odnos na nejziniot delokrug. Taka, evolucijata na EU mo`e da se nabquduva niz pet po{iroki periodi ( Jovanovi}, p.367): sozdavawe i razvoj (1957-68), konsolidacija i pro{iruvawe (1969-1973), Evroskleroza- Evroskepticizam (1974-1984), Evroaktivizam donesuvawe na Edinstveniot evropski akt i sozdavaweto na edinstveniot Evropski pazar (1985-1992) i na krajot periodot po potpi{uvaweto na dogovorot vo Mastriht (dekemvri 1991) kako obid za sozdavawe dve po{iroki, no vo isto vreme mo{ne kontroverzni integracii: monetarnata i politi~kata, t.e. voenata integracija. Poslednite promeni kako {to bea donesuvaweto na Programata na Evropskata unija od 1992 godina i promenite vo nasoka kon pocvrsta ekonomska i monetarna unija, obedinuvaweto na Germanija i dezintegraciskite procesi vo Isto~niot blok dovedoa do toa integraciskite procesi vo Evropa da izgledaat u{te pokompleksni i podelikatni. Imeno, visokiot stepen na strukturna nevrabotenost, s# poprisuten vo EU, kompleksniot i te`ok proces na idno pro{iruvawe na Unijata, opasnosta od mo`na renacionalizacija vo Unijata, potrebata od pogolema efikasnost na evropskite institucii, pravila i proceduri, se poliwa za idni stravovi za opstanokot na Unijata, no voedno i motiv pove}e za istra`uva~ite. 2. EU i me|uzavisnosta Toga{ koga edna dr`ava sorabotuva so druga dr`ava, se veli deka prvata zavisi od vtorata. Toga{ koga dve ili pove}e dr`avi simultano zavisat edna od druga, velime deka se raboti za me|uzavisnost. Me|utoa, me|uzavisnosta ne e samo ekonomska, tuku i politi~ka kategorija. Imeno, toga{ koga dr`avite me|usebno trguvaat, toga{ istite se i me|usebno politi~ki zavisni, bidej}i ostvaruvaweto na pozitivnite ekonomski rezultati (pridobivki) ostvareni preku trgovski vrski zavisat od nivnite me|usebni politi~ki odnosi. Tokmu od tie pri~ini i osnovaweto na Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (European Coal and Steel Community ECSC) vo dale~nata 1952 g. svojata osnova ja nao|a{e pred s# vo odr`uvaweto na mirot i prosperitetot vo toga{ vo izrazita

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

mera politi~ki i ekonomski podelenata Evropa. [este potpisni~ki na t.n. Pariski dogovor (Belgija, Francija, Germanija, Italija, Luksemburg i Holandija) bea voedno i inicijatori na potpi{uvaweto na Rimskite dogovori (1957 g.), za formiraweto na Evropskata ekonomska zaednica (European Economic Community EEC) i na Evropskata zaednica za atomska energija ( Euroatom) za vo 1967 godina tie da se soedinat i da ja formiraat Evropskata zaednica (European Community EC) sega poznata kako Evropska unija EU ( European Union- EU). I pokraj faktot {to za mnogumina EU e politi~ka tvorba za za~uvuvawe na mirot na Kontinentot, taa sepak pred s# pretstavuva simbol za edinstven pazar i kreator na mo`nostite za sorabotka (pred s # trgovska). Blagodarenie na Edinstveniot evropski akt od 1987 g. se ispolnija site uslovi za ostvaruvawe na edinstven evropski pazar za slobodno dvi`ewe na stoki, uslugi, kapital i lu|e. Taka, zaednicata od 346 milioni lu|e stana najgolemiot edinstven pazar vo svetot za po Samitot vo Mastriht (1991g.), na koj se donese odluka da se formira Evropskata unija, da ja do`ivee slednata presvrtnica na patot kon evropskata integracija. Imeno, toga{nite dvanaesetmina1 napravija zna~ajni ~ekori vo me|uzavisnosta i toa vo pove}e oblasti: socijalnoto zakonodavstvo, zaedni~kata nadvore{na politika i bezbednost, zaedni~kata odbrana i {ireweto na nadle`nostite na Evropskiot parlament, na ekonomskata i na monetarnata unija. Inaku, od prvi~nite {est zemji-~lenki, EU denes broi petnaeset, so intencija za mo`no pro{iruvawe vo idnina 2 . Dosega{noto pro{iruvawe se odviva{e vo ~etiri fazi: vo 1973g. kon EU se priklu~ija Danska, Irska i Velika Britanija; vo 1981g. im se pridru`i Grcija, vo 1986g. [panija i Portugalija a vo 1995g.- Avstrija, Finska i [vedska. Od seto ka`ano dosega sosema jasno proizleguva deka me|uzavisnosta vsu{nost zna~i zaedni{tvo. Taka, Unijata vo imeto na petnaesetminata nastapuva vo site pregovarawa, pa taka taa
1

Priklu~uvaweto na preostanatite tri ~lenki na Unijata be{e vo 1995 godina. Vo Agendata 2000, strategiskiot dokument na Unijata, jasno se potcrtani dvete najva`ni celi koi ja o~ekuvaat Unijata vo 21 vek: jaknewe na evropskite institucii i podgotovkite za pro{iruvaweto.

10

Biljana Sekulovska-Gaber

vsu{nost zboruva so edinstven glas. Procesot na evropskata integracija go karakteriziraat osobini {to go pravat poinakov od site dotoga{ni obidi za obedinuvawe na evropskite nacii. Do kolku EU doka`ala deka pretstavuva vistinski uspeh i deka mo`e da privlekuva s# pove}e novi ~lenki, toa e rezultat na tri osnovni karakteristiki: cvrstite ekonomski osnovi; vladeeweto na pravoto; demokratskite procesi na re{avawe. So ogled na faktot deka vladeeweto na pravoto i demokratskite procesi na re{avawe gi karakteriziraat pravno-obvrzuva~ki dogovori vo ramkite na Unijata, nie na ovie dva aspekta nema posebno da se zadr`uvame, tuku naprotiv - }e gi tretirame kako dadeni. Ottamu }e se zadr`ime samo na ekonomskata osnova {to proizveduva zgolemena me|uzavisnost i solidarnost, a toa se: nadvore{nata trgovija i stranskite direktni investicii (SDI). 3. EU - svetskiot partner So samo 6,4 % od vkupnata svetska populacija EU e najva`niot trgovski entitet vo svetot zazemaj}i 20,2 % od vkupniot svetski izvoz, t.e. 17,9 % od vkupniot svetski uvoz nasproti 15,9 % i 19,9 %, koi im pripa|aat na SAD, t.e. 10,5 % i 8,5 % na Japonija (vidi slika 1). Najgolemiot del od vakviot uspeh na Unijata e rezultat na nejzinoto u~estvo vo nadvore{nata trgovija so industriski proizvodi i uslugi. U~estvoto na EU vo vkupnata trgovija so industriski proizvodi iznesuva duri 19 % od svetskata trgovija, a ovoj procent za sektorot uslugi e u{te povisok 26,1 % (vidi sliki 2 i 3). Vakviot trend e predizvikan pred s# od nau~notehnolo{kiot progres {to e povrzan so najva`nite tehnolo{ki dostignuvawa vo sferata na kompjuterskata tehnologija i vo komunikaciskite tehnologii, poznati pod terminot informaciski tehnologii (IT)3 . IT se tie {to gi transformiraat tehnologiite

Dicken, Piter. Global Shift - the internacionalization of economic activity, "The Gullford press"-New York, London, 1992

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite... Slika 1. U~estvo vo svetskata trgovija

11

Izvor: Economic portrait of the European Union 1999. Theme 2, Economy and finance. European Communities, 2000.

vo transportot i vo komunikaciite, kako i tehnologiite na proizvodstvoto i procesite bidej}i vo sebe inkorporiraat golemo koli~estvo znaewe, pa ottamu istite se koristat pred s# vo sektorot uslugi. Od pregledot na statisti~kite podatoci za u~estvoto na tercijalniot sektor vo vkupniot industriski izvoz na oddelnite zemji od:
Slika 2. U~estvoto vo vkupnata trgovija so industriski proizvodi

19%

EU SAD Japonija drugi

53% 10%

18%

Izvor: The European Union and world trade, European Commission,1999

12

Biljana Sekulovska-Gaber Slika 3. U~estvoto vo vkupnata trgovija so uslugi

26% 44%

EU SAD Japonija

7%

23%

drugi

Izvor: The European Union and world trade, European Commission,1999

EU (prezentirani vo tabela 1) jasno se gleda zna~eweto {to go ima nau~no-tehnolo{kiot progres vo stimuliraweto na izvozot, pa ottamu i vo stimuliraweto na ekonomskiot razvoj. Imeno, re~isi dve tretini od vkupnata ekonomija na Unijata se sozdava tokmu vo ovoj sektor . Bidej}i ekonomskata aktivnost e sekoga{ tesno vrzana so upotrebata na ~ove~kiot kapital, t.e. e direktno vrzana so vrabotuvaweto, sosema e normalno deka }e ima pomestuvawa i vo strukturata na vrabotenite. Ottamu i podatocite za pogolemi vrabotuvawa tokmu vo tercijalniot sektor vo zemjite na EU (tabela 1).
Tabela 1. U~estvo na tercijalniot sektor vo vkupniot industriski izvoz i na vrabotenite vo tercijalniot sektor Dr`avi Avstrija Belgija Danska Finska Francija Germanija Grcija Irska Italija Luksemburg Holandija Portugalija [panija [vedska V.Britanija U~estvo na tercijalniot Vraboteni vo tercijalniot sektor vo izvozot (vo %) sektor (vo %) 1970 1993 1983 1995 11,4 18,4 51,3 59,6 65,4 69,7 11,9 18,1 64,2 68,1 3,2 16,4 54,2 64,9 14,0 24,2 58,3 68,4 15,8 21,4 53,6 59,1 54,5 55,5 11,7 43,6 53,2 60,5 12,2 15,3 51,5 60,2 59,9 16,0 22,9 66,9 73,0 41,5 55,7 6,1 14,3 47,8 60,2 12,0 21,9 64,7 71,6 17,1 32,6 63,9 70,2

Izvor: Popovski, Nikola. Ekonomski osnovi na informacionoto op{testvo, magisterski trud. Ekonomski fakultet Skopje, 2000, str. 78 i 86

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

13

Iako vo ovoj moment predmet na na{eto iostra`uvawe ne e mereweto na korelativnata vrska me|u trgovijata i vrabotenosta (za toa se potrebni posebni statisti~ki istra`uvawa), uvidot vo podatocite za stapkite na porastot na izvozot, t.e. na uvozot od zemjite na EU, t.e. za dvi`eweto na nevrabotenosta vo EU (podatoci prezentirani vo tabela 2) jasno uka`uvaat na faktot deka ovie trendovi se vo sprotivna nasoka, od kade {to i se pretpostavuva deka koeficientot na korelacija bi bil negativen. Ottamu i otvoraweto novi rabotni mesta e vo direktna vrska so zgolemuvaweto na izvozot. Duri i toga{ koga otvoreniot pazar ne kreira novi vrabotuvawa (poradi mo`no zatvorawe na starite i prefrluvawe na vrabotenite od edno na drugo rabotno mesto), istra`uvawata poka`uvaat deka trgovijata (posebno izvozot) gi stimulira poproduktivnite i podobro platenite rabotni mesta ( Dicken, P. str. 404).
Tabela 2. Stapki na promena na uvozot i izvozot vo zemjite~lenki na EU i stapki na nevrabotenost (kako % od rabotosposobnoto naselenie)

Dr`avi Belgija Danska Germanija Grcija [panija Francija Irska Italija Luksemburg Holandija Avstrija Portugalija Finska [vedska V.Britanija

Izvoz Uvoz 1999-98 1999-90 1999-98 1999-90 5,1 8,5 4,7 607 7,2 6,3 2,8 5,5 3,1 7,6 8,9 7,1 -0,2 10,1 -3,0 5,6 1,5 7,3 13,2 5,3 6,4 7,3 10,3 5,4 27,8 21,3 9,9 16,0 -2,3 7,1 7,8 4,4 7,1 8,5 13,6 9,0 10,0 8,4 13,4 5,4 -3,1 5,6 9,1 4,7 -2,9 8,7 3,1 2,5 4,3 7,8 11,3 3,5 3,7 6,3 6,9 7,3

Nevrabotenost 1998 1999 5,7 5,0 1,3 1,1 4,8 4,4 9,4 7,2 4,8 4,4 3,2 2,3 7,2 6,9 0,9 0,8 1,7 1,2 1,3 1,2 2,2 1,7 3,9 2,9 2,9 2,1 2,1 1,8

Izvor: Economic portrait of the European Union 1999. Theme 2, Economy and finance. European Communities, 2000 (str. 68 i 144).

14

Biljana Sekulovska-Gaber

Pokraj va`nosta na izvozot, EU e atraktiven pazar i za uvoz poradi edinstvenite i ednakvi normi, standardi i proceduri {to va`at podednakvo za site na edinstveniot evropski pazar. Taka, {tom edna{ }e se pomine evropskata granica, dvi`eweto na stoki i uslugi stanuva oslobodeno od sekakvi barieri ili od kakvi bilo nacionalni ograni~uvawa. Nekolku zemji od grupata na industriski najrazvienite zemji vo svetot (SAD, Japonija i EFTA-grupacijata) pretstavuvaat najva`ni ponuduva~i na svojot izvoz na pazarot na EU. Taka, vo 1999 g. samo SAD u~estvuvale so 20,3 % (podatocite se prezentirani vo tabela 3). Ona {to e posebno indikativno od pregledot na podatocite vo tabela 3 za nadvore{nata trgovija (uvoz i izvoz) na zemjite~lenki na EU e mestoto {to po~nuvaat da go zazemaat zemjite od Centralna i od Isto~na Evropa (SEES) vo vkupniot uvoz (t.e. izvoz). Imeno, nivnoto u~estvo zna~itelno se zgolemuva, {to sekako mo`e da e rezultat na promenite {to se slu~ija kaj ovaa grupacija vo poslednata dekada.
Tabela 3. Nadvore{nata trgovija na EU Izvoz kako % od EU-15 Uvoz kako % od EU-15 1990 1998 1999 1990 1998 Belgija 5,0 5,3 5,3 5,8 6,1 Danska 2,3 1,9 2,0 1,8 1,7 Germanija 28,8 28,9 28,6 23,2 24,3 Grcija 0,5 0,6 0,6 1,1 1,2 [panija 3,8 3,8 3,7 5,7 5,0 Francija 15,5 14,7 15,1 13,9 12,6 Irska 1,0 2,4 3,0 1,0 2,1 Italija 12,7 12,9 12,2 12,3 10,4 Luksemburg Holandija 5,2 5,4 5,6 8,8 10,4 Avstrija 2,7 2,8 2,9 2,6 2,3 Portugalija 0,6 0,5 0,5 1,2 1,1 Finska 2,0 2,3 2,2 1,9 1,4 [vedska 4,3 4,4 4,4 3,5 2,6 V.Britanija 15,6 14,0 13,9 17,3 18,8 Dr`avi

1999 5,9 1,6 24,3 1,1 5,1 12,7 2,1 10,3 10,9 2,4 1,1 1,3 2,7 18,5

Izvor: Economic portrait of the European Union 1999. Theme 2, Economy and finance. European Communities, 2000 (str. 68).

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

15

4. EU i stranskite direktni investicii (SDI) SDI se sekako edno od najglavnite podra~ja {to gi karakteriziraat globalizaciskite procesi, pa spored toa i pole za koe EU poka`uva poseben interes. Ottamu i podatocite za visinata na SDI {to se upatuvani od evropskite zemji vo treti zemji . Sumata od okolu 1000 bilioni EKI pretstavuva duri 25 % od vkupniot iznos na SDI vo svetot ( European Commission, 1997). Pritoa, bidej}i trgovijata i SDI se tesno povrzani, toa zna~i deka liberalizacijata na nadvore{nata trgovija avtomatski pretstavuva plodna po~va za direktno stransko investirawe. Kako {to se gleda od slikata 4, najgolemiot procent od SDI na zemjite-~lenki na EU (61 %) vo 1997 g. bile upatuvani na amerikanskiot kontinent, 11 % vo Azija, 5% vo Avstralija i samo 4% na afrikanskiot kontinent. Paralelna bila situacijata i so EU kako prima~ na SDI. Imeno, najgolemiot del SDI doa|ale tokmu od amerikanskite investitori (povtorno 61%). Pritoa, vo soglasnost so trendovite vo nau~no-tehni~kiot i tehnolo{kiot progres, vodi tercijalniot sektor (trgovija i uslugi, finansii, nedvi`nosti i biznis-aktivnosti) nad manufakturniot sektor.

Slika 4. Struktura na SDI vo EU

- isprateni

19% 5% 4% 11% 61%

Amerika Azija Afrika Avstralija drugi

Izvor:Economic portrait of the European Union 1999. Theme 2, Economy and finance. European Communities, 2000

16 - prifateni

Biljana Sekulovska-Gaber

25%

Amerika Azija Afrika 61% Avstralija drugi

3% 1% 10%

Natamu, ako se trgne od podatokot deka eden od najva`nite indikatori za stepenot na vklu~enosta na stranskoto vlijanie vo nacionalnata ekonomija e odnosot na SDI vo BOP, }e se vidi deka ova u~estvo e najzabele`livo tokmu kaj EU (posebno kon krajot na 80-te). Taka, od izvori na Komisijata4 se gleda deka ovoj odnos vo 1992 g. za evropskite dvanaesetmina bil 11,5 % (za razlika od 7,1 % za SAD i 1,1 % za Japonija). 5. Ulogata na transnacionalnite kompanii (TNK) Trgovijata otsekoga{ igrala mnogu va`na uloga vo evropskata istorija pred s# od pri~ini {to taa bila i e najva`niot faktor na razvojot i blagosostojbata na zemjite. Taka, poznato e deka u{te vo devetnaesettiot vek bila aktuelna podelbata pome|u periferijata i centarot 5 . Pritoa, centarot od kade {to te~e{e izvozot na manufakturnite proizvodi niz svetot be{e Severna i Zapadna Evropa (i toa pred s# Velika Britanija), a periferijata, od kade {to se crpea surovinite, bea koloniite. Me|utoa, s# pove}e stanuva{e jasno deka ekonomskata blagosostojba zavisi pred s# od postoeweto na liberalen i multilateralen svetski poredok. Imeno, s# pointenzivnoto jaknewe na me|unarodnite trgovski tekovi ra|a{e porast i pro{iruvawe na me|unarodnite investicii, {to zna~e{e vsu{nost po~etok na evolucijata na globalnata ekonomija, a na vrvot na globalnata

McDonald, Frank, Dearden, Stephen. European Economic Integration, third edition. Longman 1999. Dicken, Peter. Op. Citat

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

17

skala se iska~ija nejzinite najva`ni pretstavnici, t.e. transnacionalnite kompanii (TNK). Imaj}i go predvid faktot deka SDI svojot probiv go vr{at so pomo{ na TNK, sleduva zaklu~okot deka TNK ja igraa i }e prodol`at da ja igraat determinira~kata uloga na promotor na strukturniot ekonomski razvoj nasekade niz Evropa ( UNCTAD, 1996). Spored toa, TNK od zemjite-~lenki na EU ne samo {to reagiraat na procesite {to im gi nametnuva procesot na evropskoto integrirawe (u~estvuvaat vo procesite na redistribucija reagiraj}i na {irewata i na stesnuvawata vo ramkite na Unijata - otvorawe novi ili restrukturirawe na postojnite kapaciteti), tuku istite na nekoj na~in duri i go dizajniraat toj proces. TNK se najva`nata sila vo kreiraweto na globalnata ekonomska aktivnost. TNK se tie {to vlijaat vrz zgolemuvaweto na vrabotenosta, ottamu i na proizvodstvoto, pa i na trgovijata. Zatoa i se veli deka preku niv se vr{i internacionalizacija na svetskata ekonomija, kako i pottiknuvawe na globalnata biznisinfrastruktura. Imeno, TNK se tie so ~ija pomo{ se bri{at razlikite me|u naciite i narodite i se stimulira ~uvstvoto na pripadnost kon globalnoto selo . Bidej}i na vakov na~in doa|a do {irewe na kapitalot nadvor od nacionalnite granici, so tendencija za negova svetska prevlast, istovremeno se vr{i i negova internacionalizacija. Najgolem porast na TNK e zabele`an vo periodot po Vtorata svetska vojna (me|u 1950-te i 1970-te), {to duri i otstapuva od generalniot ekonomski rast na svetskata ekonomija vo toj period. Imeno, vo tekot na 1960-te, porastot na TNK vo svetot be{e duri dvapati pogolem od porastot na BOP vo svetot, t.e. za 40 % pobrz od porastot na svetskiot izvoz. Vo periodot na svetskata recesija (me|u 1974 i 1983) stapkata na porast na SDI zna~itelno se namaluva za vo vtorata polovina od 1980-te tolku da zakrepne {to: duri za ~etiripati }e go nadmine porastot na OPB ( Dicken, P. , str. 51). Va`nosta na TNK varira od industrija do industrija i od zemja do zemja, kako i od del do del vo edna ista zemja. Iako se retki zemjite vo koi ne se zabele`uva vlijanieto na TNK, dinamizmot na TNK e koncentriran kaj nekolku vode~ki zemji vo svetot, kako i kaj odreden, limitiran broj na TNK. Taka, 20-te

18

Biljana Sekulovska-Gaber

najgolemi (spored proda`bata vo 1992 godina) TNK vo svetot se nao|aat kaj grupata G-7 zemji, od koi 8 se vo SAD, 4 vo Japonija, 3 vo Germanija i 5 vo Velika Britanija ( Goledstein, J. S., str. 374). Ottamu i s# poprogresivnoto otvorawe na EU, i toa ne samo vo nasoka na otvorawe na sopstveniot pazar, tuku i na sozdavawe mo`nosti za priklu~uvawe i na treti zemji kon evropskoto semejstvo. Tuka le`at i osnovite na tolku zna~itelnata uloga {to ja odigra EU pri odr`uvaweto na multilateralnata (Urugvajska) runda pregovori okolu zaklu~uvaweto trgovski dogovori za liberalizacija na svetskata trgovija vklu~uvaj}i go i Dogovorot za osnovawe na Svetskata trgovska organizacija (STO). 6. Namesto zaklu~ok Zemjite otsekoga{ me|usebno sorabotuvale na na~in {to zna~el sledewe na odredeni pravila {to tie si gi utvrduvale. So tekot na vremeto, ovie pravila s# pove}e se zacvrstuvale, pri {to se javila potreba od nivno institucionalizirawe. Taka doa|a do prerasnuvawe na pravilata vo institucii preku koi dr`avite s# pove}e me|usebno sorabotuvaat, s# so edinstvena cel: ostvaruvawe individualni pridobivki. Zna~i, institucionaliziraweto na me|unarodnite vrski stanuva na~in na za{tita od opasnostite {to proizleguvaat od eventualnoto zapirawe ili onevozmo`uvawe na me|usebnata sorabotka. Sozdavaweto na me|unarodnite organizacii i integracii e predizvikano pred s# od naplivot na ekonomskite transakcii vo svetot (po Vtorata svetska vojna). Imeno, gri`ata za oformuvawe ramka {to }e bide garancija za nepre~enoto odvivawe na ovie transakcii, a ~ij direkten rezultat }e bidat finansiskite pridobivki od nivnata realizacija, direktno go stimulira procesot na sozdavawe na me|unarodnite organizazii i integracii. Spored toa, me|unarodnoto integrirawe se odnesuva na takov proces vo koj supernacionalnite institucii gi zamenuvaat nacionalnite. Zna~i, se raboti za nagorno pomestuvawe na suverenitetot, i toa od dr`avno nivo kon regionalnite, t.e. globalnite strukturi. Na toj na~in vsu{nost doa|a do spojuvawe na nekolku (ili na pove}e) dr`avi vo edinstvena struktura, ili posredno se raboti za edinstveno svetsko ureduvawe6 . Taka, vo dene{no vreme s # pove}e slu{ame za Obedineti dr`avi od Evropa ili duri od svetot, no vo praktikata te{ko mo`e da se zboruva za proces na

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

19

integracija vo koj oddelnite dr`avi bi se otka`ale od nivnoto zagarantirano pravo na suverenitet. Naprotiv, tie prezemaat s# za maksimalno da gi ograni~at nadle`nostite na nadnacionalnite institucii. Zatoa, iako e EU primer za dosega{no najuspe{no integrirawe, toa e samo parcijalno, a ne i celosno. Istoto sosema jasno se gleda vo edna od izjavite na pretsedatelot na Evropskata komisija, Romano Prodi, po povod poslednoto ~etirigodi{no iskustvo na EU, i toa osobeno po pro{iruvaweto, deka e taa samo primer za izraz na politi~ka dominacija i mo}, a najmalku izraz na streme` za ekonomsko edinstvo. Interesno e da se pottcrta deka regionalnoto integrirawe od evropski tip7 e nov istoriski fenomen {to se javuva po Vtorata svetska vojna. Do pred pedeset godini evropskiot kontinent se karakterizira{e so rivalstva, vojni i potreba od potcrtuvawe na postoeweto na nacionalna suverenost na dr`avite. Sepak, Evropskata integracija po~na tokmu so sorabotkata me|u dvete dr`avi (Francija i Germanija 8) koi vo prethodnite sto godini va`ea za najgolemi neprijateli (u{te od 1870 godina bea vklu~eni vo trite najgolemi vojni). Pokraj ovie istoriski limiti, evropskite dr`avi denes se odlikuvaat i so golemi

U{te Sen Simon predlo`il nova organizacija za srednovekovna Evropa so zaedni~ki institucii - edno sobranie i edna vlada. "Evropa }e se formira kako federalno op{testvo {to }e go povrzuvaat zaedni~kite institucii i zaedni~kata vlada koja }e im slu`i na narodite kako {to nacionalnite vladi im slu`at na poedincite.. Evropa bi bila organizirana na najdobar na~in ako site dr`avi so koi sega vladeat nivnite parlamenti bi mu go priznale primatot na zaedni~kiot parlament ... evropskata vlada, kako {to vpro~em i nacionalnite vladi, ne bi mo`ele da funkcioniraat ako ne se vodi smetka za zaedni~kata volja na site nejzini ~lenovi" (Saint Simon, De la rorganisation de la socit europenne, Paris, 1814). Keohane, Robert O., and Stanley Hoffmann, eds., The New European Community: Decisionmaking and Institutional Change. Boulder, CO:Westview,1991. Kahler, Miles, International Institutions and the Political Economy of Integration. Washington, DC: The Brookings Institution,1995. Spored prvi~nata ideja na {efot na Organizacijata za nacionalno planirawe na Francija @an Mone, proizvodstvoto na jaglen i ~elik i vo Francija i vo Germanija da se stavi pod rakovodstvo na edno nacionalno telo. Ponataka, ovaa ideja }e prerasne vo visoko telo za jaglen i ~elik, t.n. Evropska Zaednica za jaglen i ~elik (European Coal and Steel Community ECSC).

20

Biljana Sekulovska-Gaber

religiski, etni~ki i kulturni razli~nosti (vo dr`avite na petnaesetminata se zboruva na 13 razli~ni jazici), {to za zlobnicite e dovolen argument deka e Evropa prv kandidat za raspa|awe na integraciskiot proces. Me|utoa, i pokraj vakvite razli~nosti, Evropa i natamu ostanuva primer za postoewe na supranacionalna institucija vo koja promoviraweto na slobodnata trgovija i koordiniranite ekonomski politiki pretstavuvaat uslov na ekonomskoto zaedni{tvo. [to se odnesuva do ekonomskite performansi, brojkite zboruvaat samite za sebe i gi potvrduvaat intencijata i zalagawata i na preostanatite zemji vo Evropa da $ se priklu~at na EU. Taka, vo 1999 g. OBP na zemjite vo Unijata prose~no porasna za 2,4 %. Investiciite bea posebno dinami~ni (+4,9 %), a vrabotenosta se poka~i za 1,4 % soboruvaj}i ja stapkata na nevrabotenost na 9,2 %. Treba li da bideme iznenadeni od vakvite brojki? Bi rekle ne! Geniite kako Monet, [uman, Spak, Adenauer, koi u{te vo dale~nata 1950 ja izmislija Evropa, gi udrija temelite na institucijata {to }e gi razviva i }e gi pro{iruva odnosite me|u lu|eto vo soglasnost so nivnite zaedni~ki interesi za perspektiven ekonomski razvoj9 .

Istoto e zacrtano vo samata preambula na Rimskiot dogovor (vidi: Nugent Neill, The Government and Politics of the European Union, fourth edition, The MacMillan Press Ltd, 1999).

EU - vrvot na institucionalizacijata na integraciskite...

21

Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Dicken, Piter. Global Shift - the internacionalization of economic activity, "The Gullford press"-New York, London, 1992 European Communities,Economic portrait of the European Union 1999. Theme 2, Economy and finance. 2000. European Commission. The European Union and world trade,,1999 European Commission.. Europe, questions and answers, How does the European Union Relate to the world?. 1997. Goledstein, J. S., International Relations,Second Edit., Harper Collins: College Publishers,1996. Jovanovic, Miroslav. European Economic Integration, limits and prospects. Routledge,, 1997. Keohane, Robert O., and Stanley Hoffmann, eds., The New European Community: Decisionmaking and Institutional Change. Boulder, CO:Westview,1991. Kahler, Miles, International Institutions and the Political Economy of Integration. Washington, DC: The Brookings Institution,1995. McDonald, Frank, Dearden, Stephen. European Economic Integration, third edition. Longman 1999. Nugent Neill, The Government and Politics of the European Union, fourth edition, The MacMillan Press Ltd, 1999. Popovski, Nikola.Ekonomski osnovi na informacionoto op{testvo, magisterski trud. Ekonomski fakultet Skopje, 2000 Saint Simon, De la rorganisation de la socit europenne, Paris, 1814. UNCTAD. Transnational Corporations and World Development, United Nations Conference on Trade and Development, Division on Transnational Corporations and Development, International Thomson Business Press, London, 1996.

8. 9. 10. 11.

12. 13.

22 Rezime Po odnos na ispituvaweto na institucionalizacijata na integraciskite procesi vo Evropa, vo literaturata s# pojasno se izdiferencirani dve strui: edna ~ii pretstavnici so svojata skepsa odat duri dotamu {to strahuvaat od mo`nosta za zadu{uvawe na po~natite procesi, i druga {to saka da poka`e deka i preku razli~nosta mo`e da se dostigne zaedni{tvoto. Ovoj trud definitivno $ pripa|a na vtorata grupa istra`uvawa, koi ja nao|aat svojata osnova vo ekonomskata baza {to proizveduva zgolemena me|uzavisnost i solidarnost, t.e. vo silinata na globalizaciskite procesi pretstaveni preku trendovite vo trgovijata, ulogata i zna~eweto na tehni~ko-tehnolo{kot napredok, razvojot i {ireweto na transnacionalnite kompanii (TNK) i stranskite direktni investicii (SDI), pa ottamu i EU ja gledaat na vrvot na integraciskata piramida vo Evropa.

Biljana Sekulovska-Gaber

Abstract The institutionalisation of the integration processes in Europe has gone throwgh two different roads. One is the approach of the economic analysts which is completely sceptical and has all the fears about the repression of the process undertaken. The other approach tries to show that a diversity in the EU is a unique road for preserving the unity. This article definitely belongss to the second group. It shows that the dominance of the EU comes from the economy which produces interdependence and solidarity. That strenght has its roots into the globalisation, the positive trends in the international trade, the role of technological change, the growth and spread of transnational corporations and the direct foreign investments.