Professional Documents
Culture Documents
Obligacije Vprasanja
Obligacije Vprasanja
zamuda
stvarne in pravne napake
aliud
Tina G.
4. RAZLIKA MED
UPRAVIENCA?
PREDKUPNO
IN
ODKUPNO
PRAVICO
STRANI
5.
KATERI
(LEN)
ZAKON
UREJA
POSLOVNO
ODKODNINSKO
ODGOVORNOST V OKVIRU SUBJEKTIVNO OBJEKTIVNE KONCEPCIJE?
240. len OZ - oprostitev dolnika odgovornosti (uinki obveznosti pravica do povraila kode).
Subjektivno objektivna koncepcija POO (poslovna odkodninska odgovornost) po naih splonih
predpisih velja naelo subjektivne odgovornosti, vendar pa lahko obstajajo tudi okoliine, zaradi katerih
mora dolnik odgovarjati, ker izhajajo iz njegove pravne sfere (dogodki s katerimi lahko rauna, da ga
zadenejo v njegovem obratovanju oz. poslovanju) pa e prav ni kriv. Tako je sistem subjektivne
odgovornosti korigiran z elementi objektivne odgovornosti.
240. len OZ dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz.
da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel
prepreiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Gre za ekskulpacijske razloge (ti so: ne prepreiti, ne
odpraviti, ne izogniti), kjer se ne zahteva vija sila oz. zunanjost vzroka, lahko jo ekskulpira. Objektivna
koncepcija zaradi priakovanosti. Tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (ne gre za objektivno
odgovornost).
Monost ekskulpacije pri subjektivno objektivni koncepciji pa je tako majhna, da gre e skoraj za objektivno
odgovornost., vendar pa zaradi notranjosti vzroka ne gre za objektivno odgovornost. Pri gospodarskih
pogodbah je ta ekskulpacija e teja, skoraj nemogoa.
Tina G.
Od 28.6.2003 (1.1.2004) velja ZPOMZO-1A, ki predpisuje 15,5% obrestno mero zamudnih obresti letno.
April 2002
10. PERPETUIRANJE UGOVOROV PRI STVARNIH NAPAKAH?
Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 l. OZ). V
kolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamevalne zahtevke:
izpolnitev pogodbe;
zmanjanje kupnine (actio quanti minoris);
odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhibitoria);
odkodnina
480. len OZ pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po
1 letu (prekluzivni rok), teto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve prevare
ni mogel uporabiti.
Tina G.
480/2 len OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki,
lahko po preteku 1 leta, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa
kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu znia kupnino in povrne kodo torej exceptio quanti
minoris in exceptio damnum.
Perpetuacija ugovorov: exceptio non rite adimpleti contractus/ - exceptio quanti minoris
- exceptio damnum
Za pasivno dejanje nisi prekludiran.
12. ACTIO
DIRECTA
ZAKUPODAJALCA
(NAJEMODAJALCA)
PODZAKUPNIKA (PODJEMNIKA)? KDAJ IN KOLIKO?
DO
Actio directa (direktna toba) ali neposredna zahteva zakupodajalca (najemodajalca) je mogoa v primeru,
da se lahko zakupodajalec poplaa za svoje terjatve, nastale iz zakupa in tako lahko zahteva neposredno od
podzakupnika plailo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Torej ta neposredna toba pride v
potev v primeru, ko zakupodajalec ne prejme izpolnitve svojih terjatev s strani zakupnika in pa najve v
viini zneska, ki ga podzakupnik dolguje zakupniku iz podzakupa (608. len OZ).
Starinar
- e stvari ne vrne je on kupec
- je prevzemnik naroila
- ne nosi rizika za nakljuno unienje ali
pokodovanje stvari, dokler, se ne teje, da jo je on
kupil riziko nosi naroitelj
- naroitelju mora izroiti samo dogovorjeno
kupnino, eprav je v resnici iztril ve
Tina G.
Maj 2002
14. DATIO IN SOLUTUM, DATIO PRO SOLVENDO? RAZLIKA?
Datio in solutum
- dajatev namesto izpolnitve plaila
- je realni kontrakt
- gre za realno subrogacijo (spremembo predmeta
obligacij)
- upnik sprejme namesto prvotne izpolnitve neko
drugo izpolnitev-ne ustvari nove obveznosti
- stipulacijski (sklenitveni) stadij in terjatev ostaneta
nespremenjena
- nanaa se le na solucijski (izpolnitveni) stadij
Tina G.
takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Pogoji so: VID-PRIL
(vzajemnost, istovrstnost, dospelost, pobotljivost, resninost, iztoljivost, likvidnost).
Pactum de compensando (pogodba, ni treba izpolniti pogojev za pobotanje, ex nunc) je pogodba, dogovor
strank, naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Ne uinkuje ex tunc ampak od trenutka, ki ga
doloita stranki. e niesar ne doloita, velja od trenutka veljavnosti pogodbe naprej ex nunc. Ni potrebno
da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.
Tina G.
23. EKSKULPACIJSKI
RAZLOGI
ODGOVORNOSTI (POO)?
PRI
POSLOVNI
ODKODNINSKI
24. UPRAVIENCI DO
INVALIDNOSTI?
ODKODNINE
PRIMERU
SMRTI
IN
TEKE
180. len OZ naeloma dobi kodo povrnjeno tisti, ki jo je utrpel. Izjemoma se priznava duevna boleina
zaradi izgube ali teke invalidnosti blinjega.
e nekdo umre ali ga zadane teka invalidnost, lahko sodie presodi njihovim druinskim lanom (zakonec,
otroci, stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. Takno odkodnino je mogoe
prisoditi tudi bratom in sestram, e je med njimi in umrlim oz. pokodovanim obstajala trajneja ivljenjska
skupnost. Enako velja tudi za zunajzakonskega partnerja. Torej upravienci so: zakonec, otroci, stari, ter ob
pogoju trajneje ivljenjske skupnosti tudi bratje in sestre ter zunajzakonski partner.
Tina G.
Tina G.
30. TRANSAKACIJA?
1050. len Oz - Transakcija ali poravnava pomeni spremembo obligacijskega razmerja. Je vzajemna
pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popuanjem spremeni tako, da se spor
prekine oz. se odpravi negotovost in doloi vzajemne pravica in obveznosti.
Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Veljavna je poravnava o
premoenjskih posledicah kaznivega dejanja, ne morejo pa biti predmet spori, ki se tiejo statusnih razmerij.
Pogoji za poravnavo:
- spornost ali negotovost pravnega razmerja
- izpolnitev mora biti vzajemna
- obstoj temeljnega posla
- razpolagalna sposobnost (stranke morajo biti sposobne razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave)
- razpolagalnost terjatve
- stranki ne smeta biti v zmoti: o non caput contraversum in o kavzi
Poravnave ni mogoe izpodbijati zaradi ezmernega prikrajanja (laesio enormis). Pri poravnavi nisi ve
dolan izpolniti prvotne obveznosti, ampak novo obveznost iz poravnave (npr. nisi ve dolan 100, ampak le
e 50).
Poznamo:
- PRISILNA PORAVNAVA: povezana s steajem, v steaju ali pred steajem
- SODNA PORAVNAVA: pogodba, ki dobi mo izvrilnega naslova, ker jo
sodie povzame v svoj sklep. Je meani pravni posel (sodba+pogodba)
- IZVENSODNA PORAVNAVA: stranki se poravnata in ta pogodba je podlaga
za sodno poravnavo.
Tina G.
10
Tina G.
Kupec je dolan prejeto stvar na obiajen nain pregledati in o oitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh
oz. pri gospodarskih pogodbah nemudoma, v enakem roku mora grajati tudi skrite napake, teto od dneva,
ko je napako opazil, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti za stvarne napake. Vendar pa
prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokaejo potem, ko mine 6 mesecev, odkar je bila stvar izroena.
e pa je prodajalec vedel za napake stvari in jih je kupcu zamolal, potem ti roki nimajo pomena in kupec
ima pravico sklicevati se na te napake tudi po poteku rokov za grajanje, tudi v primeru, ko ni izpolnil svoje
obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal.
480. len OZ.: pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, teto od
dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve napake ni mogel uporabiti. Kupec, ki je
pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor
zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino in povrne
kupnino (perpetuiranje ugovorov).
11
Tina G.
B skupina
39. AKCESORNE PRAVICE V PRIMERU PRENOSA POGODBE IN PREVZEM
DOLGA?
- prenos pogodbe s pogodbo se prenesejo tako pravice kot obveznosti, in sicer do viine aktive pro
viribus
418. len OZ - pri prenosu terjatve s pogodbo (cesija) na prevzemnika preidejo skupaj s terjatvijo tudi
stranske pravice (prednostno poplailo, hipoteka, porotvo, pogodbena kazen, obresti,) vendar sme
cedent izroiti zastavljeno stvar prevzemniku le, e zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri
odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne plaane obresti odstopljene z
glavno terjatvijo.
430. len OZ - pri prevzemu dolga pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, obstajajo e
naprej; vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, e poroki in zastavitelji ne
privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika. e ni dogovorjeno drugae, prevzemnik ne
odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.
12
Tina G.
13
Tina G.
emptio
venditio
Darilna donatio
Menjalna premutatio
Posojilna muutum
Pogodbe o storitvah
Pogodbe o udelebi
Podjemna
Pogodbe o tveganju
Pogodba o negotovem
izidu obveznosti
Pogodba o negotovi
stvari
Zavarovalna pogodba
Preivninske pogodbe:
- pogodba o dosmrtnem
preivljanju
- preuitkarska
Izroilna pogodba
B skupina
46. SPECIALNI ZAKON O OBRESTIH?
378. len: e dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti.
Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e drug poseben zakon ne doloa drugae (poseben zakon
je Zakon o predpisani meri zamudnih obresti ZPOMZO -1A, ki doloa 15,5% obrestno mero na letni ravni.
Uporablja se od 28.6.2003 dalje; stranki pa se lahko tudi drugae dogovorita). Za tuje zamudne obresti se
uporablja OZ, torej 8% letno.
Tudi, e v pogodbi sploh niso doloene zamudne obresti, znaajo 8% letno oz. po ZPOMZO -1A 15,5
%letno, ker je to poseben zakon, ki to doloa. Obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti posaminih terjatev.
14
Tina G.
OZ
JE
TEMELJ
POSLOVNE
ODKODNINSKE
Poslovna odkodninska odgovornost je odgovornost za kodo, ki je posledica kritve pravnega posla. Temelj
poslovne odkodninske odgovornosti je v 239. lenu OZ, ki se nanaa na izpolnitev obveznosti in posledice
neizpolnitve. Torej, e dolnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravien
zahtevati povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala (poslovna odkodninska odgovornost POO).
Dolnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmonost izpolnitve, eprav zanjo ni kriv, e je nastopila
potem, ko je priel v zamudo, za katero odgovarja.
Tina G.
spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala. Dolnik ima pravico
izbire vse dotlej, dokler ni ena od stvari v prislini izvrbi popolnoma ali delno izroena upniku po njegovi
izbiri. Pri fakultativnih obveznostih pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat e
izbral. Nima ius variandi.
Januar 2003
56. PACTUM DE NON CEDENDO IN OZ?
Je dogovor med upnikom in dolnikom, da upnik terjatve ne sme prenesti naprej (prepoved nadaljnje cesije).
417. len OZ - e sta se dolnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega,
prenos nima pravnega uinka.
e je bila ob prenosu predloena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa,
prenos uinkuje, e prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel oz. ni bil dolan vedeti.
Pri gospodarskih pogodbah tak dogovor nima pravnega uinka in tudi pri ostalih pogodbah ne velja, e ni
vkljuen v pogodbo.
Prej po ZOR takna cesija ni imela uinka do cessusa. Cessus je elel ostati dolan samo temu upniku, ker bi
npr. ta upnik utegnil prenesti terjatev nekomu, ki se ga je dolnik bal. Takna cesija je bila torej prepovedana
in nina, vendar e tudi ne v celoti.
16
Tina G.
Marec 2003
58. VRSTNI RED UPORABE PREDPISOV?
Lestvica veljavnosti oz. uporabe predpisov je sledea:
1. Najvije so kogentne zakonske dolobe, ki so za udeleence pravnih razmerij obvezne, stranke jih morajo
upotevati pri urejanju svojih odnosov in jih ne morejo nadomestiti s kaknimi drugimi predpisi. 2. Nato
sledijo pogodbena doloila, ki so jih stranke vzpostavile s pravnim razmerjem oz. pogodbo, ki sta jo sklenili.
Vendar morajo biti ta pogodbena doloila v skladu s kogentimi normami oz. ne smejo biti v nasprotju z
ustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi naeli. 3. Naprej veljajo dispozitivne zakonske dolobe, e stranke
svojega razmerja ne uredijo drugae. Tako jih lahko preskoimo po pravici, torej ne veljajo, e se subjekti
drugae dogovorijo. 4. Sledijo e uzance, praksa, poslovni obiaji Ta pravila uporabimo takrat, kadar
razmerje ni urejeno s prej natetimi normami (kogentne norme, dispozitivne norme) drugae pa jih ne
uporabljamo.
Lestvica:
kogentne norme
pogodbena doloila
dispozitivne norme
uzance, praksa, poslovni obiaji
Tina G.
predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova pogodba za nedoloen as pod
enakimi pogoji kot prejnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco prenehajo s potekom
asa, za katerega je bila licenca sklenjena.
April 2003
63. ALI LAHKO CESSUS POBOTA PROTI CESIONARJU SVOJO TERJATEV, KI JO
IMA ZOPER CEDENTA? TERJATEV JE NASTALA 1.11.2001. O CESIJI JE BIL
OBVEEN 1.1.2002. OBE TERJATVI STA ZAPADLI. RAZLOI RAZMERJA!
Cnt
Car (1.11.2001)
Cs (1.1.2002)
421. len OZ - gre za razmerje med prevzemnikom (cesionarjem) in dolnikom (cessusom). Prevzemnik ima
nasproti dolniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Cessus lahko
uveljavlja proti cesionarju poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko
uveljavljal proti cedentu do takrat, ko je izvedel za odstop. Cessus lahko pobota proti cesionarju terjatev, ki
jo ima proti cedentu, vendar samo terjatev, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. Torej v
tem primeru je pobot moen, saj je terjatev nastala 1.1.2001, o cesiji pa je bil obveen cessus 1.1.2002.
Naeloma je mogoe pobotati samo medsebojne vzajemne terjatve, pri cesiji pa gre v tem primeru za izjemo
od tega naela.
Tina G.
Maj 2003
68. NOMOTEHNINA UREDITEV NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE
KJE JE TO PRAVNOTEHNINO UREJENO V OZ IN KAKO SE UPORABLJA?
Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolnik ne izpolni in tudi ne eli izpolniti.
Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolnik izpolni in tudi eli
izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake.
V pravnem pogledu je bolja neizpolnitev, saj je poloaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni
roki, norifikacija) teji kot pri neizpolnitvi (sploni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik
dokazati, da je dolnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik monost, da
zahteva izpolnitev toi dolnika.
Na pravni sistem (OZ) loi glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska,
ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loi bistveno in nebistveno kritev pogodbe.
V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatine, vzajemne) in sicer pri poglavju o
odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo soasne
izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 len OZ). Oz se v splonem delu
omejuje le na splono dolobo o tem institutu, izpeljal pa ga je v okviru norm o prodajni pogodbi.
Nepravilna izpolnitev: zamuda, stvarne in pravne napake, aliud. 100. len OZ za dolnikove obveznosti
se smiselno uporabljajo dolobe OZ o odgovornosti prodaje za stvarne in pravne napake, e za posamezen
primer ni predpisano kaj drugega (458., 488. len OZ).
Neizpolnitev - 101.-111. len OZ.
19
Tina G.
Tina G.
B skupina
75. UNA RES EST
SOLUTIONIS?
IN
OBLIGATIONE,
DUAE
AUTEM
IN
FACULTATE
Je fakultativna, nadomestna izpolnitev. Dolnik je dolan dati neko dajatev, namesto nje pa sme dati neko
drugo dajatev.
390. len OZ - dolnik, igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da se oprosti svoje
obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen predmet, lahko izkoristi to monost vse dotlej, dokler ne
dobi upnik v prisilni izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Tina G.
opraviljiva, neopraviljiva
popolna,delna
kalkulacijska, demonstracijska
Tina G.
B skupina
83. RAZLIKA MED PRAVNO PRIZNANO NEPREMOENJSKO KODO IN
PRAVNO PRIZNANO PREMOENJSKO KODO PO OZ, ZA KATERO JE
PREDPISANA DENARNA SATISFAKCIJA?
132. len OZ - koda se v osnovnem deli na premoenjsko zmanjanje premoenja (navadna koda
damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja (izgubljen dobiek lucrum cessans); in
nepremoenjsko kodo:
1. povzroitev telesnih in duevnih bolein drugemu
2. strah
3. okrnitev ugleda pravni osebi.
Zakon predvideva za povrnitev kode tri institute:
1. restitucija (vrnitev v stanje kot je bilo pred kodnim dogodkom)
2. ekvivalenca (vekrat restitucija ni mogoa, zato nastopi ekvivalenca, da se dosee izravnava)
3. satisfakcija (denarno zadoenje, zlasti pri kritvah osebnostnih dobrin, pravic, ki nimajo denarnega
ekvivalenta, torej pri nepremoenjski kodi).
168. len OZ - torej pri premoenjski kodi ima okodovanec pravico tako do povrnitve navadne kode kot
do povrnitve izgubljenega dobika. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, e zakon
ne doloa kaj drugega. e pa je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri
odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca (pretium affectionis). Okodovanec je
upravien do popolne odkodnine znesek, ki je potreben, da postane njegov premoenjski poloaj taken,
kot bi bil, e ne bi bilo kodnega dejanja ali opustitve.
179. len OZ - za nepremoenjsko kodo (pretrpljene telesne in duevne boleine, razalitev, okrnitev
svobode oz. osebnostne pravice, smrti blinjega, strahu, ) pripada okodovancu pravina denarna
odkodnina neodvisno od povraila premoenjske kode, pa tudi e premoenjske kode ni bilo.
Viina odkodnine za nepremoenjsko kodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te
odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njeno naravo in namenom.
23
Tina G.
Primer:
Kupec kupi osebni avto za kupnino 7 milijonov na 2 obroka, pri emer ob prevzemu avtomobila plaa 5
milijonov, 2 milijona pa mora plaati v 90 dneh. ez 1 teden kupec ugotovi, da mu je izteklo olje iz motorja,
zaradi razpoke na glavi motorja. Olje iztee v ribnik, zaradi esar poginejo ribe vredne 3 milijone. Na
pravoasno in takojnjo reklamacijo prodajalec dobavi nov avto, ki pa je za 10% manj vreden od prvotnega.
Kupec sprejme nov avto. Ker kupec nato ne poravna drugega dela kupnine, mu prodajalec ez pol leta polje
opomin za plailo. Ker s strani kupca ni nobenega odziva, prodajalec ez 14 mesecev teto od izroitve
prvega avtomobila toi za plailo zneska 2 milijona. Kupec pa vloi nasprotno tobo, v kateri zahteva
zamenjavo avta ter uveljavlja kodo za poginule ribe v viini 3 milijone z zamudnimi obrestmi od prvotne
izroitve kode:
Reitev: roki zanejo tei od izroitve druge stvari.
o e je kupec vedel, da je avto manj vreden, nima pravic niti ugovorov, ker je avto konkludentno
sprejel. Ima pa pravico do povrnitve refleksne kode.
o (perpetuiranje ugovorov) e pa kupec ni vedel za manjo vrednost avta, pa ima pravico zahtevati
zamenjavo avta oz. znianje kupnine in povrnitev refleksne kode. V tem primeru ni omejenosti
rokov za grajanje.
o kupec ima od grajanja napake 1 leto, da pove kaj hoe, znianje kupnine oz. zamenjava, po tem pa
ima samo e ugovore.
24
Tina G.
September 2003
88. POSLOVNE IN NEPOSLOVNE OBLIGACIJE?
Poslovne: za njihov nastanek se zahteva pravno poslovna volja. Nastanejo s pravnim poslom, na podlagi
volje strank s pogodbo ali enostranskim pravnim poslom.
Neposlovne: imenovane tudi zakonite. Nastanejo na podlagi pravno relevantnega ravnanja ali dogodka, ki
nima narave voljnega ravnanja (delikt, kvazidelikt).
Tina G.
Mavrieva
96. POZNEJA MONOST PREDMETA?
36. len OZ.: pogodba sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je
bil v zaetku nemogo, postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok.
26
Tina G.
e druba preneha, so dolni drubeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti
tretjim osebam, nadomestilo drubenikom, stroke in izplaila, ki presegajo to kar so dolni s pogodbo,
ostanek premoenja pa razdelijo med drubenike po enakih delih, kot velja za prispevke. Pogodba lahko
doloi drugane dele.
e sredstva drube ne zadostujejo za pokritje strokov in obveznosti, morajo manjkajoi znesek drubeniki
pokriti v razmerju, ki velja za njihove prispevke.
Tina G.
Primer: zdravnik se ne zavee zagotoviti zdravja, zavee pa se opraviti zdravljenje, ki se zahteva v okviru
najboljih monosti.
109. OPREDELI
SPLONI
IN
OBLIGACIJSKEM PRAVU!
POSEBNI
RAZPOLAGALNI
POSEL
Razpolagalni pravni posel v obligacijskem pravu pomeni pravico razpolagati s pravico v obsegu in
namenom, za katerega je ustanovljena. Za vsak pravni posel je potreben pravni naslov in pridobitni nain.
V stvarnem pravu je pridobitni nain izroitev, v obligacijskem pravu pa cesija in/ali indosament. Oba
pridobitna naina imata nek pravni naslov.
Sploni razpolagalni posel je cesija, kjer se terjatev enega upnika prenese na novega upnika in tako novi
upnik pridobi pravico razpolagati s terjatvijo, ki je prej pripadala drugemu. Gre za derivativni nain
pridobitve terjatve.
Posebni razpolagalni posel pa predstavlja indosament. Pravice iz VP se prenaajo z izjavo na hrbtni strani
VP, s katero indosant izjavlja, da prenaa pravico iz VP na indosatarja.
28
Tina G.
110. OPREDELI
RAZLIKO
MED
POOBLASTITVENO POGODBO!
POOBLASTILNO
POGODBO
IN
B skupina
111. FIDUCIARNA CESIJA V OZ (ODSTOP V ZAVAROVANJE) IN SPZ (ZASTAVA
TERJATVE)?
420. len OZ - vekratni odstop (ne sodi med posebne primere): kadar upnik odstopi terjatev raznim osebam,
takrat terjatev pripada tistemu cesionarju o katerem je cedent najprej obvestil cesussa ali, ki se je pri dolniku
prvi oglasil.
Pri stvarnih pravicah je lastnik tisti, ki dobi stvar v posest-analogija na razpolagalni pravni posel, cesijo.
Upnik bi bil tisti, ki bi prvi pridobil premoenje, vendar
Fiduciarna cesija po SPZ: SPZ ureditev vekratnega odstopa po OZ delno korigira. Cesija ostane zaupna,
zato velja tu prioriteta sklenitve pogodbe in ne obvestitve cesussa. Velja naelo prior tempore potior iure.
Posebni primeri:
- fiducia cum creditore contracta varina namesto zastavne pravice. Fiduciant stavr obdri, ker jo
potrebuje, fiduciar pa ima varino v lp, ki se ustanovi s posesorinim konstitutom.
- fiducia cum amico contracta nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda v
resnici teh stvari trajno ne potrebuje (npr. prenos VP v incasso-incasso cesija).
Tina G.
378. len OZ - zamudne obresti: e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg
glavnice e zamudne obresti. Obrestna mera znaa 8% letno (15,5% po ZPOMZO-1).
30
Tina G.
B skupina
117. FORMULIRAJ TOBENI ZAHTEVEK V PRIMERU REBUS SIC STANTIBUS!
Clausula rebus sic stantibus po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliine, ki oteujejo izpolnitev eni stranki
in bi bilo neupravieno obdrati pogodbo v taki obliki. Nesorazmerje po sklenitvi pogodbe; sodie nanjo ne
pazi po uradni dolnosti.
Tobeni zahtevek: stranka katere izpolnitev je otekoena oz. ne more uresniiti namena pogodbe, lahko
vloi tobeni zahtevek na razveljavitev pogodbe oz. razvezo pogodbe, vendar pa te pravice nima, e ji druga
stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.
Primer: kupna pogodba po sklenitvi pogodbe je predmet pokodovan kupec lahko zahteva razvezo
pogodbe, ker pokodovani predmet ne ustreza namenu pogodbe, zaradi katerega je sklenil pogodbo. Vendar
pa se pogodba ne bo razvezala, e prodajalec ponudi ustrezno popravilo predmeta, zamenjavo za nov
predmet ali sorazmerno zmanjanje kupnine.
DOLGA,
JE
STVAR
PRENOSA
428. len OZ - (privativni uinek pri prevzemu dolga): e je bilo ob odtujitvi kakne nepreminine, na kateri
je hipoteka, med odtujiteljem in pridobiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti
hipotekarnemu upniku, se v primeru, e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v 3 mesecih ne
odkloni svoje privolitve v pogodbi o prevzemu dolga, teje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba
upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer teje, kakor da zahteve ni bilo.
Primer: Na nepreminini imamo zastavno pravico . Prodajalec nepreminine je dolnik in po prodaji le-te e
vedno ostaja dolnik. Kupec kupi obremenjeno nepreminino. Kupec in prodajalec to poraunata v ceni.
Vendar bi zastavni upnik e vedno lahko terjal zastavitelja (prodajalca). Tako kupec prevzame e njegov
dolg, zastavni upnik pa mora v to privoliti. Tu velja izjema od naela qui tacet, cum loqui potuit et debuit,
consentire videtur = kdor moli, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje.
31
Tina G.
April 2004
125. ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM?
Caput contraversum negotove in sporne okoliine
Kadar gre za zmoto, ki se nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne e takrat, ko so
sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliinah, ki so caput contravesum. V takih primerih zmote ni mogoe
uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to okoliino spraviti s sveta in sta se sporazumeli, da je ne bosta
preiskovali, marve sta poiskali novo reitev s poravnavo.
Tina G.
premoenjske kode ni. Viina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te
odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njihovo naravo in namenom.
180. len OZ pravina denarna odkodnina za pretrpljene duevne boleine, zaradi smrti ali teke
invalidnosti blinjega, pripada tudi ojim druinskim lanom - zakonec, otroci, stari, bratje in sestre, e je
med njimi obstajala trajneja ivljenjska skupnost.
181. len OZ - pravico do pravine denarne odkodnine zaradi pretrpljenih duevnih bolein ima tudi oseba,
ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakrnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h kaznivem
spolnem obevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakno drugo
kd zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.
182. len OZ - sodie prisodi na zahtevo okodovanca odkodnino tudi za bodoo nepremoenjsko kodo,
e je po obiajnem teku stvari gotovo, da bo koda trajala tudi v bodonosti.
Tina G.
Error in negotio je zmota v pravnem poslu. Je bistvena in resna zmota in si je teko zamisliti, da bi stranki
pogodbo sklenili, ko bi za resnino voljo druge stranke vedeli. Npr. nekdo proda stvar, druga stranka pa stvar
vzame, ker misli, da je izroena na posodo. Tu je prevzemnik v zmoti glede pravnega naslova, najvekrat pa
gre za disenz, nesoglasje.
ODGOVORNOSTI
PRODAJALCA
ZA
Odkodninska odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari ima dva temelja, in sicer v pravilih o
jamevanju za napake in garanciji za brezhibno delovanje stvari.
Na podlagi jamevanja ima kupec zahtevke:
- popravilo / zamenjava stvari
- zmanjanje kupnine
- odstop od pogodbe
Kupec lahko izbere katerokoli sankcijo alternativno. Poleg teh zahtevkov ima kupec vedno pravico zahtevati
povrnitev kode. Prodajalec kupcu odgovarja tudi za refleksno kodo. Gre za objektivno odgovornost.
Na podlagi garancije pa kupec ne more izbirati sankcij alternativno, temve so doloene v vrstnem redu:
- popravilo
- zamenjava
- razveza pogodbe/znianje kupnine
Gre za odgovornost prodajalca in proizvajalca. Popravila za garancijo ne izkljuujejo pravil za jamevanje,
vendar pa zahtevkov ne sme kumulirati, ne obogateti in ne zahtevati dvojne odkodnine.
133. PRIMER!
Lubo eli prodati TV Robiju za 100 000 sit (tolikna je dejanska cena, ki je obema znana). Ker pa ima Robi
rojstni dan mu Lubo proda aparat za 70 000 sit, ostalo (30 000 sit) pa mu podari kot darilo za rojstni dan. Na
praznovanju pride do diskusije, zaradi katere Robi pretepe Luba. Lubo eli TV nazaj.
Kaken pravni posel je bil sklenjen. Katera pravila bi bilo treba uporabiti, da bi Lubo lahko dobil TV nazaj ?
Gre za meano darilo.
34
Tina G.
DODATNO
134. RAZLOGI ZA RAZBREMENITEV SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI?
136., 137., 138., 139. len - Naeloma nisi omejen v razlogu. Razlogi so: -motnje v duevnem stanju in
prehodna nerazsodnost; - mladoletnost; -silobran; -stiska; -odvrnitev kode od drugega; -samopomo; privolitev okodovanca.
135. KODLJIVO
DEJSTVO
ODGOVORNOSTI?
KOT
PREDPOSTAVKA
ODKODNINSKE
kodljivo dejstvo je ena od predpostavke (4) odkodninske odgovornosti. Predstavlja ga lahko dogodek (ni
odvisno od loveka) ali ravnanje loveka. Temeljna znailnost kodljivega dejstva je
nedopustnost, ki je lahko kritev prava, pravno zavarovanega interesa ali pogodbe. Nasprotuje naelu
neminem laedere, vendar se lahko v doloenih primerih izkljui nedopustnost kodljivega dejstva in kode
(silobran, privolitev okodovanca in posegi dravnih organov (ruenje rne gradnje)). Obstajajo pa tudi
primeri, kjer se lahko izkljui samo kodljivo dejstvo, ne pa tudi koda (skrajna sila, posegi upravnih
organov (razlastitev za gradnjo avtoceste), zakonski interes posameznika).
35
Tina G.
Tina G.
480. len - pravice kupca, ki je pravoasno obvestil podajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, teto od dneva,
ko mu je poslal obvestilo, razen, e jih zaradi podajaleve prevare ni mogel uporabiti. Uveljavlja se tudi
perpetuiranje ugovorov.
Tina G.
Tina G.
izpolnitvijo naroila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plaal. Prevzeti mora obveznosti, ki jih je
mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugae teh obvez.
oprostiti. Mandant je dolan povrniti mandatarju kodo, ki mu je brez njegove krivde nastala pri
izpopolnjevanju naroila. Mandatar dela v breme in korist mandanta.
Tina G.
Tina G.
166. SUBROGACIJA?
Poznamo dve vrsti spremembe obligacijskega razmerja:
- personalna subrogacija sprememba subjekta
- realna subrogacija (datio in solutum) sprememba predmeta
Personalna subrogacija na aktivni strani je sprememba upnika cesija (prenos terjatve na drugega upnika).
Na pasivni strani pa se spremeni dolnik prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve. Lahko pa se
spreminjata obe strani spremeni se stranka, ki je v razmerju hkrati dolnik in upnik
Realna subrogacija pa pomeni spremembo predmeta obligacijskega razmerja (npr. datio in solutum).
41
Tina G.
Nefiksna pogodba: izpolnitev obveznosti v doloenem roku ni bistvena sestavina. Dolnik ima pravico, da
tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. e hoe upnik odstopiti
od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev. e dolnik ne izpolni obveznosti v
dodatnem roku, nastanejo enake obveznosti oz. posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina - razveza
pogodbe.
Dodatni rok ni potreben, ko je razvidno, da dolnik tudi v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti-clausula
iratatoria.
Tina G.
IZPODBOJNOST
= relativna neveljavnost
- razlogi : 1. omejena poslovna sposobnost
2. napake volje
3. zakon tako doloa (npr. ezmerno
prikrajanje)
- upravienci:
1. tisti, v igar korist je izpodbojni razlog doloen
2. univerzalni dedi
3. tisti, v katerem interesu je ta sankcija v zakonu
ustanovljena (pravobranilec)
4. poslovno omejeno sposobna oseba glede
pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega
zastopnika, e vloijo tobo v 3 mesecih po
43
Tina G.
Tina G.
POGODBO
PRIZADEVANJU
IN
GARANCIJSKO
Razlika izvira iz odkodninske odgovornosti. Pri pogodbi o prizadevanju gre za subjektivno odgovornost,
stranka se zavee zgolj, da si bo prizadevala izpolniti pogodbo po svojih najboljih moeh, ne zavee pa se
dosei elenega rezultata (npr. zdravljenje). Pri garancijski pogodbi oz. pogodbi o uspehu, pa stranka
odgovarja objektivno odgovarja za doseen rezultat ne glede na krivdo. Stranka garantira, da bo doloena
stvar doloen as brezhibno delovala.
VERZIJA
= okorianje ene stranke na raun druge
- gre za absolutnost razmerja (erga omnes)
- govorimo ire, da ni pravnega temelja in ne
samo kavze (kondikcija)
- npr. banka nakae moj denar nekomu drugemu
45
Tina G.
vrnitveni zahtevek)
- gre za obogatitveni zahtevek, vrniti je treba
- solvens je mislil, da je pravni temelj korist, ki je bila pridobljena in jo e imam
obstajal, a v resnici ni
-npr. razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
- monosti:
*obveznosti
ni
nikoli
bilo
(stranki pa sta mislili, da je bila); *obveznost
je relativno neobstojea; *obveznost je bila in
je prenehala; *obveznost e ni gotova
46
Tina G.
ni v OZ
47
Tina G.
RAZVEZA
-enostranska izjava volje ene stranke
-ex nunc
RAZVELJAVITEV
-dogovor
-ex tunc
Tina G.
CONTRACTUS
Exc non adimpleti contractus je ugovor neizpolnitev pogodbe. Ima ga stranka, ki je dolna izpolniti
pozneje kakor druga stranka ali soasno za njo. Ima pravico ugovarjati, da druga stranka e ni izpolnila.
Exc non rite adimpleti contractus je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ima ga toena stranka samo,
e se je odloila, da opravljena dejanja ne prizna kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odkodnino
ali odstop od pogodbe.
208. KAVCIJA?
Kadar je doloeno, da mora nekdo dati varino, pomeni to, da mora ustanoviti zastavno pravico ali pa
pridobiti poroka.
Vrste kavcij :
zaprta: upnik je dolan vrniti isto stvar, kot jo je prejel
vsotna: dolan je vrniti isto koliino stvari iste vrste in kakovosti
o loena: upnik mora stvari hraniti loeno, lahko jih uporablja, vendar ji mora takoj
nadomestiti
o pomeana: upnik lahko te stvari pomea z drugimi predmeti. Izroitelj nima ve lp na njih.
Zahteva lahko samo vrnitev istovrstnih stvari.
Tina G.
213. SEKVESTRIRANJE?
Sekvester je tisti, ki mu data pravdni stranki ali pa sodie v hranjenje stvar, o kateri tee pravda. Dolan je
stvar izroiti tisti stranki, ki v pravdi zmaga.
sequestario voluntaria = pogodba med dvema strankama, ki sta v sporu
sequestario necessaria = odredi jo dravni organ
e je s sekvestracijo povezano tudi upravljanje stvari, se uporabljajo pravila o mandatni pogodbi.
50
Tina G.
51
Tina G.
sale and lease back - prodajalec proda investicijski predmet in se zavee, da ga bo najel
revolving leasing prejemnik predmeta je po poteku roka upravien zamenjati predmet z drugim,
navadno modernejim predmetom opreme.
229. RAZLIKA
MED
ZASLUKOM?
IZGUBLJENIM
DOBIKOM
IN
IZGUBLJENIM
Vpraanje, ali je dobiek izgubljen je odvisno od tega, ali ga je bila stranka sploh e voljna pridobiti?
Pri izgubljenem zasluku pa gre za izgubo zmonosti, sposobnosti pridobivanja in ta zmanjana sposobnost
je koda, za katero se prizna povrailo, ne glede na voljo pridobitelja, da bi zasluek, pridobil. Izraunavanje
izgubljenega zasluka je le eden izmed aspektov ugotavljanja te osebne kode.
230. AMORTIZACIJA?
Je sodna razveljavitev listine. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je mogoe papirje na
ime ali po odredbi. Razlog je izguba ali unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila
svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni uinek, saj sodna odloba nadomesti listino.
231. PREJUDIC?
Z njim VP izgubijo svojo vrednost. e je za izvrevanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev,
preneha ta pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, je
prejudiciran. e ni prejudiciran veljajo za pravice iz VP splona pravila zastaranja.
Tina G.
Pri odplani pogodbi > nedopusten nagib, e je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, tako da je
ta sklenil pogodbo in e je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti, povzroi, da je pogodba brez
uinka.
Zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti se pri neodplani pogodbi teje za bistveno
zmoto, kar je razlog za izpodbojnost pogodbe. Pri odplailnih pogodbah pa zamuda v nagibu ni pravno
relevantna.
Nagib za sklenitev pravnega posla je lahko pomemben pri presoji obsega ninosti pogodbe iz ninostnih
razlogov.
234. KLAVZULE
O
IZKLJUITVI
ODGOVORNOSTI (EX CONTRACTU)?
POGODBENE
ODKODNINSKE
Klavzule so take, da izkljuujejo odgovornost nasprotne stranke in take, ki prenesejo dokazno breme na
upnika, eravno se je nepravilnost zgodila po dolnikovi krivdi.
1) Klavzule o izkljuitvi odgovornosti: izkljuitev odgovornosti, ki je mileja od hude malomarnosti.
Izjemoma ni dopusten sporazum ki izhaja iz monopolnega poloaja dolnika ali drugae neenakopravnega
razmerja med pogodbenikoma.
2) Klavzule o omejitvi odkodnine: te omejitve ne smejo biti v oitnem nesorazmerju, razen tega koda ne
sme biti povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti. V breme dolnika se lahko doloi samo taka
omejitev, ki doloa odkodnino, ki jo okodovanec lahko normalno priakuje za takno kodo, kakrno on
trpi.
3) Klavzule o prevalitvi dokaznega bremena: zakon je naloil dokazno breme storilcu, kadar gre za
dokazovanje odgovornosti. Prevalitev na rtev, zato ne sme pomeniti nesorazmerne teavnosti za
dokazovanje odgovornosti storilca.
235.
Je korist, ki nastane iz kodnega dogodka. Korist je odbitek, ki ga je treba odteti od kode. Lahko nastane
pri pogodbeni in nepogodbeni kodi. Kadar je stvar tako pokodovana, da se ne more ve uporabljati za svoj
namen, ima okodovanec pravico zahtevati celotno odkodnino, e je storilcu vse, kar je od stvari ostalo. e
pa je pokodovalec tisti, ki nudi kakno posebno korist, se ta korist vrauna v odkodnino.
GRADBENA POGODBA = podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v
dogovorjenem roku zgradil gradbo na doloenem zemljiu, ali da bo na takem zemljiu oz. na e
obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo zato plaal
doloeno ceno.
PREVOZNA POGODBA = prevoznik se zavezuje, da bo pripeljal na doloen kraj kakno osebo ali kakno
stvar, potnik oz. poiljatelj pa, da mu bo za to dal doloeno plailo.
SKLADINA POGODBA = skladinik se zavezuje, da sprejme in shrani doloeno blago in ukrene, kar
bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v doloenem stanju, ter da ga na zahtevo polonika ali
drugega upravienca izroi, polonik pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo.
KOMISIJSKA POGODBA = komisionar se zavezuje, da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu, na raun
komitenta opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal. del credere-komisionar je odgovoren za
izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, e je posebej jamil, da jih bo ta izpolnil (del credere
jamstvo).
AGENCIJSKA POGODBA (o trgovinskem zastopanju) = zastopnik se zavee, da bo ves as skrbel za to, da
bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njihovim naroiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in
naroiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in za raun naroitelja sklepal z njim
pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloeno plailo (provizijo).
POSREDNIKA POGODBA = posrednik se zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z
naroiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to
dal doloeno plailo, e bo pogodba sklenjena.
53
Tina G.
PEDICIJSKA POGODBA = pediter se zavezuje, da bo za prevoz doloenih stvari sklenil v svojem imenu
na raun naroitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter druge obiajne posle in dejanja,
naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo.
ZAVAROVALNA POGODBA = zavarovalec se zavezuje, da bo zavarovalnici plaal zavarovalno premijo ali
prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, e se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplaala
zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odkodnino ali storila kaj drugega.
PREDKUPNA PRAVICA
Grajanje napak:
- oitne napake - mora pregledati nemudoma (enako kot pri prodajni gospodarski pogodbi)
- skrite - imprej obvestiti o napaki, najkasneje pa v 1 mesecu, objektivni rok pa je 2 leti od prevzema
Izguba pravice 1 leto po obvestitvi (enako kot prodajna)
Vrstni red jamevalnih zahtevkov:
1. podjemnik mora odpraviti napako (naronik mu mora to dovoliti)
2. naronik lahko sam odpravi napako na podjemniki raun
3. zmanjanje kupnine
4. odstop od pogodbe (ne pri neznatnih napakah) in povrailo kode
CIVILNA KAZEN
Tina G.
3 vrste kod:
1) jamevalni zahtevek - DAMNUM QUOD REM
2) koda zaradi zaupanja - DAMNUM CIRCA REM
3) refleksna koda DAMNUM EXTRA REM
ROKI
1. jamevalni roki:
oitne napake; *civilna pogodba 8 dni od pregleda
*gospodarska pogodba nemudoma
skrite napake; *civilna pogodba 8dni od dneva, ko je opazil napako
*gospodarska pogodba nemudoma
*po preteku 6 mesecev od izroitve, se ne odgovarja ve
Pravice stranke, ki je pravoasna obvestila prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu od dneva obvestila.
2. refeksna koda:
Veljajo sploni zastaralni roki: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let.
GARANCIJA
- doloen je strogi vrstni red sankcij: (1) popravilo, (2) zamenjava, (3) razveza/znianje kupnine =
subsidiarno uveljavljanje
- roki za grajanje: v okviru garancijskega roka - kadarkoli
VRSTE NEMONOSTI
1. kupec ve za napako
2. kvalitativni prevzem
3. prisilna javna draba
4. dogovor (kaken- kakren)
55
Tina G.
5. ne za oitne napake
IZKLJUITEV JAMEVANJA - STVARNE NAPAKE
1. vednost in oitnost
2. odrek, e ni zvijaen
3. odgovor (lahko je unien)
PRESTACIJE obveznost je v tem, da nekdo nekaj da, stori, trpi ali opusti. Vse te navedene
oblike imenujemo praestatio ali spolnitev.
2. Vrste cesije?
- cessio voluntaria (prostovoljna cesija) = upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj
svojo terjatev izvzemi tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z
osebnostjo upnika ali njegova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Prepoved:
o zakon prepoveduje prenos
o povezane so z osebnostjo upnika
o narava terjatve prepoveduje prenos
- cessio necessaria (nujna, prisilna cesija) = zakon nalaga dolnost prenosa terjatve na tretjo osebo. Tretji
ima po zakonu pravico terjati, e cedent ne cedira.
Primer: edicijska dolnost mandatar, komisionar morata prenesti na naronika, kar sta z opravljenim
pravnim poslom pridobila.
- cessio legis (zakonita cesija) = zakon doloa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu in ne s pravnim
poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo prava personalna subrogacija.
Primer: solidarni porok e namesto dolnika dolnika plaa obveznost porok, stopi le-ta na upnikovo mesto
(275. len OZ) in je on novi upnik, dolnik je dolan njemu.
Subrugacija po zakonu e izpolni obveznost kdo, ki ima pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem
zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.
56
Tina G.
5. Laesio enormis?
118. len OZ - ezmerno prikrajanje. e je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi
pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za
pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna vedeti.
Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe Izpodbojnost preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejnja
odpoved tej pravici nima pravnega uinka. Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do
prave vrednosti. Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati:
1. pogodbe na sreo
2. pogodbe, sklenjene na podlagi javne drabe
3. pretium affectionis
4. poravnave
5. neodplanih poslov
7. Komutativne pogodbe?
So pogodbe, pri katerih je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob
sklenitvi pogodbe.
9. Donatio?
Je darilo, darilna pogodba. Z njo se darovalec zavee na obdarjenca neodplano prenesti lp ali drugo pravico
ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem
strinja. Za darilno pogodbo se teje tudi odpoved pravici (ne: kadar glede pravice ni zavezanca in ki se ne
odstopi drugemu). neodplana, enostranska pogodba
57
Tina G.
o
o
o
o
58
Tina G.
zmota caput contraversum = zmota o okoliinah, ki sta jih stranki imeli za sporne in negotove e,
ko sta sklepali poravnavo in so jima bile znane. Takna zmota ne pride v potev.
zmota caput non contraversum = zmota o okoliinah, ki sta jih stranki imeli za nesporne. Na njih
se stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, e bi vedeli za resnina dejstva, mogoe ne bi sklenili
poravnave.
16. Compensatio?
Je pobot. Dolnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, e se obe
terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in e sta obe zapadli.
Pogoji:
1. vzajemnost
2. istovrstnost
3. likvidnost
4. dospelost
5. izterljivost
6. resninost
7. pobotljivost
(4+1)
1. posodbena (komodat)
2. najemna (zakupna) - locatio conductio rei
3. licenna
4. leasing
59
Tina G.
5. uporaba stvari pri shranjevalni pogodbi (nepotrona stvar, dana v hrambo se lahko uporablja uporabijo
se pravila o posodbeni pogodbi)
60
Tina G.
vzajemnost
istovrstnost
dospelost
likvidnost
5 - izterljivost
6 - resninost
7 - pobotljivost
61
Tina G.
Izjemne vzajemnosti: dolnik ne more pobotati svoje obveznosti do upnika s tistim kar upnik dolguje
njegovemu poroku
o porok lahko pobota dolnikovo obveznost nasproti upniku z dolnikovo terjatvijo do upnika
o kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno
stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, e upnik po svoji
krivdi opusti pobot
o cessus lahko pobota s cesionarjem tiste terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal s
cedentom.
40. Prenovitev?
323. len OZ je novacija. Obveznost preneha, e se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta obstojeo
obveznost nadomestila z novo in e ima nova obveznost drugaen predmet ali drugano pravno podlago. S
prenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejnje pogodbe.
CESIJA
ob procesu cedent odgovarja za obstoj
terjatve(odplaen odstop)
terjatev preide taka kot je
nastane s pogodbo ali sodno odlobo, z
zakonom
o
o
o
SUPOROGACIJA
nastane s samo izpolnitvijo
novi upnik lahko zahteva le toliko kot je
sam plaal
prejnji upnik ne odgovarja za izterljivost
terjatve, niso pa izkljuena pravila o
neupravieni pridobitvi. Ne odgovarja tudi
za obstoj terjatve
Tina G.
e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega
odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke, zmanja
jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega mora
odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti,
katere izpolnitev je postala nemogoa.
e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega
odgovarja ta stranka, lahko drugo stranka po svoji izbiri zahteva odkodnino zaradi neizpolnitve (pozitivni
pogodbeni interes)ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode > (negativni pogodbeni interes).
44. Oderuke obresti?
377. len OZ - e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od
predpisane obrestne mere zamudnih obresti 8%, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e
upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti,
lahkomiselnosti ali odvisnosti ali koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v oitnem
nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.
Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe.
VESTNOST, POTENJE
- je abstraktno merilo
- razmerje do drube in drubenih vrednot
- je abstraktno in splono merilo za vse
udeleence v vseh obligacijskih razmerjih
- je etini minimum pravnega reda
- vsaka kritev morale je hkrati kritev naela
Tina G.
gronja
prevara
pravno relevantna zmota
navidezna pogodba (simulirana)
posredna izjava
zmota v nagibu pri neodlani pogodbi
51. Nemogoa izpolnitev?
TEORIJA O SUROGATU
- pri nemogoi izpolnitvi
- gre za povrailo kode pri neizpolnitvi
(odkodnina)
- druga stranka hoe namre e vedno izpolniti
- pogodba ostane v veljavi kljub nezmonosti
izpolnitve
- ostanem pri pogodbi in imam pozitivni
pogodbeni
interes-zahtevam
odkodnino
(navadna koda + izgubljeni dobiek)
________________________________________________________________
64
Tina G.
(1) PRODAJA PO VZORCU ali MODELU; stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, prodajaleva
odgovornost:
o gospodarske pogodbe odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari (nepravilna izpolnitev)
o civilne pogodbe odgovarja prodajalec za neizpolnitev
prenos
tradicija
posebno oblinostna cesija,
indosament
prepoved prenosa
vinkulacija
zakon, izjava
izdajatelja
orderski
indosament
recta klavzula
nastanek
kreacijska teorija
emisijska teorija (ko je VP izdelan)
obveznost nastane v trenutku ko se
VP izroi upraviencu
emisijska teorija
(3) CIVILNA KAZEN; 134. len OZ - vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega
organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, osebnega in
druinskega ivljenja ali kakna druga osebnostna pravica, da se preprei to dejanje ali da odstrani njegove
posledice. Sodie ali drug organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati
prizadetemu doloen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od asovne enote.
(4) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadranje zastaranja. e zastaranje ni moglo zaeti
tei zaradi kaknega zakonitega vzroka, zane tei takrat, ko ta vzrok preneha. e je zastaranje zaelo tei
takrat preden je nastal ta vzrok, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha, as, ki je pretekel pred zadranjem, pa se
vteje v zastaralni vzrok.
Ne tee pa:
o med zakoncema
o med stari in otroki dokler traja roditeljska pravica
o med varovancem in njegovim skrbnikom oz. skrbnostnim organom, dokler traja skrbnitvo
o med zunajzakonskima partnerjema
o med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, vojnim in izrednim stanjem ter za terjatve oseb v
vojaki slubi
o za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njihovim
druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje
o v asu, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti
(5) INTERRUPTIO PREASCIPTIONIS; je pretrganje zastaranja. Po pretrganju zastaranja zane
zastaranje znova tei in se as, ki je pretekel pred pretrganjem ne vteje v zastaralni rok.
Pretrganje:
o prepoznava dolga
o vloitev tobe in vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim
organom, da se ugotovi, zavaruje, izterja terjatev
o priglasitev terjatev v kaknem drugem postopku predlog za prisilno izvrbo ali zavarovanje
(6) ZASTARALNI ROKI;
o sploni: 5 let
o obasne terjatve: 3 leta od zapadlosti vsake posamezne dajatve
o pravica iz obasnih terjatev: 5 let od kar je zapadla najstareja neizpolnjena terjatev
o pravica do preivljanja: ne zastara
o terjatev iz gospodarskih pogodb: 3 leta
o terjatev na izstavitev listine za vpis v ZK: 10 let
o terjatev zakupnine: 3 leta
65
Tina G.
o
o
o
o
o
o
odkodninske terjatve: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let, dejanje spolne zlorabe mladoletne
osebe 15 let po polnoletnosti okodovanca
odkodninske terjatve za KD: ko iztee as, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona
odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5let, objektivni rok 15 let
terjatve iz pravnomone sodne odlobe: 10 let
terjatve iz zavarovanja: subjektivni rok 5 let. objektivni rok 10 let
terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb: 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok
66
Tina G.
67
Tina G.
68
Tina G.
(27) OPE EXCEPTIONIS; pobotanje z izjavo ene stranke (enostransko). Uinkuje ex tunc od takrat, ko so
stekli pogoji za pobotanje.
(28) PACTUM DE COMPENSANDO; je sporazumno (dvostransko) pobotanje. Uinkuje od takrat, ko
sta stranki s pogodbo doloili (ex nunc) oz. od veljavnosti pogodbe dalje.
(29) ACTIO POPULARIS; 133. len OZ - vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od
katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira
vznemirjenje ali kodna nevarnost. To lahko odredi tudi sodie na zahtevo zainteresirane stranke.
(30) INTERUPTIO PREASCRIPTIONIS; je pretrganje zastaranja (pripoznava dolga, vloitev tobe oz.
drugo dejanje pred sodiem).
(31) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadranje zastaranje (med doloenimi osebami oz.
doloenih dogodkih).
(32) LAESIO ENORMIS; (izpodbojnost) je ezmerno prikrajanje. Ob sklenitvi dvostranske pogodbe je
oitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - okodovanec lahko zahteva razveljavitev
pogodbe v 1 letu.
(33) ODERUKA POGODBA; 119. len OZ (ninost) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko
stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga
drugega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Okodovani
lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravini znesek v 5 letih od sklenjene pogodbe.
(34) IUS VARIANDI; je pravica variiranja, pravica premisliti si, ki si e enkrat izbral. Pri alternativni
obveznosti je izbira opravljena in se ne more ve spremeniti, ko stranka, ki ima pravico izbire, obvesti
drugo, kaj je izbrala. Dolnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvrbi
popolnoma ali delno obveznosti.
Pri fakultativnih obveznostih, pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat e izbral.
(35) GENTLEMEN'S AGREEMENTS; stranki ne izjavita pravno relevantne volje se pravno zavezati,
zato pravo takemu dogovoru ne nudi pravnega varstva.
(36) POZITIVNI POGODBENI INTERES; z odkodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, e bi bila
pogodba pravilno izpolnjena (pogodba ni bila pravilno izpolnjena, zato imam kodo nepravilna izpolnitev).
(37) NEGATIVNI POGODBENI INTERES; z odkodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, e ne bi
sklenil pogodbe (pogodba ni bila izpolnjena oz. ni bila pravilno izpolnjena, zato se pogodba razveljavineizpolnitev).
(38) CAPUT CONTRAVERSUM; kadar se zmota nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za
negotove in sporne e takrat, ko so sklepale poravnavo. Nanje se stranke ne morejo sklicevati.
(39) CAPUT NON CONTRAVERSUM; okoliino imata stranki za nesporno. Zmota o okoliini, ki bi
utegnila povzroiti, da stranke poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva ali da morebiti ni
resnina. Stranke se nanjo lahko sklicujejo.
(40) IZJEME AVTONOMIJE VOLJE;
1. pravni sistem sili stranke k sklenitvi pogodbe (Elektro)
2. ni mogoa sorodna izbira strank (predkupna pravica)
3. glede predmeta pogodbe (nemogo, nedopusten- droga)
4. glede kavze pogodbe (nemogoa, nedopustna)
69
Tina G.
5.
6.
7.
8.
(41) BENEFICUM ORDINIS; je ugovor zaporedja (vrstnega reda izpolnitve). Porok lahko zahteva od
upnika, naj se dri zaporedja in najprej terja glavnega dolnika.
(42) REBUS SIC STANTIBUS; pravno razmerje ostane v veljavi samo, kolikor se razmere, pod katerimi je
bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo.
(43) EX ALIENO CONTRACTO; je okorianje iz pogodb tretjih (verzija- banka nakae moj denar
nekomu tretjemu).
(44) CONDICTIO SINE QUA NON; je bistveni pogoj za nastanek obligacijskega razmerja (npr. oblinost;
pri verziji okorianje,).
(45) OMEJENO GENERALNO; uinkuje generalno na vse, vendar omejeno. Nanaa se le na del terjatve,
ki pripada doloenim osebam glede na notranje razmerje. Za ta del se znia/povea terjatev v korist vseh.
(46) CONTRADICTIO IN ADIECTIO; im hitreje prenaati.
(47) ACTIO REDHABITORIA; je toba na razvezo pogodbe za nazaj, od trenutka, ko je bila sklenjena.
(48) PACTUM DE PIGNORE DANDO; je zastavna obljuba. Je pogodba s katero se stranki zaveeta
skleniti zastavno pogodbo konsenzualni kontrakt.
(49) PACTUM ANTIHRETICUM; lahko se dogovori raba zastavljene stvari, medtem ko je uivanje
zastavljene stvari prepovedano.
(50) LEX COMMISSORIA; je odgovor, da preide zastavljena stvar upniku, e je dolnik s terjatvijo v
zamudi. Prepovedan pri zastavi, ker je upnik v nasprotju z naravo zastavne pravice.
(51) AVKCIJA; je prodaja doloene vrste stvari, na doloenem kraju po doloenih pravilih. Draba pa je
poziv nedoloenemu krogu ljudi, naj stavijo ponudbe.
(52) SUBSTITUIRANA KODA; je nadomestna koda. Nastane v primeru stiske ali odvrnitve kode od
drugega; okodovanec lahko zahteva odkodnino od tretjega, ki je odgovoren za nastanek kodne nevarnosti
ali od tistih, od katerih je koda odvrnjena, vendar ne ve kot znaa korist, ki so jo imeli od tega.
(53) PREPOVED KONDICIRANJA;
1. izpolnitev moralne / naturalne zaveze
2. condictio ob turpem causam
3. volenti non fit iniuria
4. izpolnitev neutemeljene odkodnine nepremoenjske kode potenemu pridobitelju
(54) VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM; nihe ne more biti v nasprotju s svojim prejnjim
ravnanjem.
(55) FIDEUSSOR AD SOLUTUR; porok se zavee kot planik.
(56) CONTRACTUS AESTIMATORIUS; je starinarska pogodba (prodajno naroilo)
70
Tina G.
ZASTARANJE
PODJEM
- ni osebnega razmerja
- nevarnost: 1. material da naronik: periculum rei nosi
naronik, e pa je naronik priel v zamudo ga bremeni
tudi periculum obligatione
2. material da podjemnik: nosi breme
periculum rei in periculum obligatione, e pa pride
naronik v zamudo, nosi naronik periculum rei in
periculum obligatione
- ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja osebno
(61) DIES INTERPELAT PRO HOMINE; as opominja namesto loveka. e je as doloen, nastopi
zamuda takoj po zapadlosti. e pa as ni doloen, je treba teti, da je terjatev dospela, kakor hitro je nastala,
zamuda pa nastane ele z opominom.
(62) MORATORIJ; je rok plaila, doloen z ukrepom dravnega organa (npr. v vojni, gospodarski krizi).
Npr. dospelost terjatev s steajem.
(63) FRAUS OMNIA CORRUMPET; zlorabi pravice ni mogoe dati pravnega varstva.
(64) PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI; je nadomestek za nemogoo izpolnitev. e je upnik
dolan nositi riziko nemonosti, ima pravico do nadomestnega comoduma (nadomestilo za unien predmet),
kajti kdor nosi riziko, naj nosi tudi korist.
(65) INDEBITUM EX RE, INDEBITUM EX PERSONA; obveznost je relativno neobstojea
o nepravilna izpolnitev stvari. Dolnik se je zmotil v izpolnitvi, je izpolnil napano stvar
o
dolnik je izpolnil napanemu upniku
(66) MORA SOLUENDI; je dolnikova zamuda. Neizpolnitev ob dospelosti. Pogoj: dospelost, opomin.
(67) PERICULUM REI; je nevarnost unienja, pokodovanja stvari. e nihe ni odgovoren za kodo,
mora nositi riziko upravienec do stvari.
(68) PERICULUM OBLIGATIONIS; je nevarnost obligacij (delo, storitev). Ne glede na to, da je kdo
upravienec do stvari, lahko nosi nevarnost kode kdo drugi, zaradi tega, ker obstaja kakno obligacijsko
razmerje, za katerega veljajo drugana pravila o razdelitvi bremena nevarnosti.
Je nevarnost, da postane izpolnitev nemogoa, nedopustna.
71
Tina G.
POSODBA
1)
2)
3)
4)
1) neodplana
2) pogodba o uporabi
3) stvar
4) lp ne preide
neodplano / odplano
pogodba o osvojitvi
koliina nadomestnih stvari ali denar
lp preide
POBLASTITVENA POGODBA
- pooblastilna pogodba
- direktno zastopanje
- dano pooblastilo
- mandat s pooblastitvijo
- dvostransko razmerje, zaveza da se opravi posel
o predasna vrnitev: - posojilodajalec ne more zahtevati vrnitve stvari pred doloenim rokom
o pobot: - predmet posojilne pogodbe se lahko pobota s protiterjatvijo
(76) RAZLIKA MED ODKUPNO IN PREDKUPNO PRAVICO;
ODKUPNA PRAVICA
PREDKUPNA PRAVICA
- je enostransko oblikovalno upravienje z - prodajalec se zavee, da bo predkupnega
uresniitvijo katerega je sklenjena pogodba med upravienca obvestil o nameravani prodaji in
odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je pogojih prodaje in mu ponudil, da on kupi po tej
odkupno pravico podelil
ceni in pogojih
- ni podeljiva, ni prenosljiva
- ni podeljiva, ni prenosljiva
- SPZ
- OZ
(77) NEMINEM LEADERE, PACTA SUNT SERVANDA;
Neminem laedere; je prepoved povzroanja kode. Vsak se mora vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil
drugemu povzroiti kodo. Na deliktnem podroju.
Pacta sunt servanda: je dolnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Na
pogodbenem podroju.
72
Tina G.
(78) RESERVATIO MENTALIS; je miselni pridrek. Navidezna pogodba pokriva neko drugo pogodbo,
velja ta druga pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost.
(79) RELOCATIO TACITA; je mole obnovljena pogodba. e je bila pogodba sklenjena za doloen as
in po poteku asa, za katerega je bila sklenjena, ena stranka e naprej izvruje pogodbo in druga stranka temu
ne nasprotuje, se teje, da je glede istega predmeta sklenjena nova pogodba za nedoloen as.
* zakup (najem), * licenna pogodba * drubena pogodba
(80) ACTIO DIRECTA; oseba, ki ni stranka pogodbenega razmerja uveljavlja tobo pri: pogodbi v korist
tretjega, zakupu (najemu), licenni pogodbi in podjemni pogodbi.
(81) VINKULACIJA , RECTA CLAUSULA;
Vinkulacija: prepoved prenosa VP pri imetnikih VP -vinkulacija. imenski VP
Recta clausula: prepoved, da se VP ne sme prenaati z indosamentom. Pri ordrskih VP.
(82) MONETARNI NOMINALIZEM, VALORIZACIJA;
= e je predmet obveznosti vsota
= viina dolnikove denarne obveznosti se lahko doloi
denarja, mora dolnik plaati
glede na spremembe cen za blago in storitve
tisto tevilo denarnih enot, na
(indeksna k.), glede na teaj valute (valutna k.)
katero se glasi obveznost.
ali glede na spremembo drugih cen.
(83) PREKARIJ; je neodplana vaba posojene stvari do preklica, e as ni doloen ali e iz namena
pogodbe ni mogoe vedeti, kdaj je treba stvar vrniti.
(84) DAMNUM QUOD REM, DAMNUM CIRCA REM, DAMNUM EXRA REM;
* napaka ni koda, je
* koda zaradi zaupanja
* refleksna koda
pa koda nastala
* v zvezi z jamstvom. je treba * uporabljajo se pravila odkodninske
zaradi napake
poznati samo tisto kodo,
odgovornosti
ki izvira iz napake
(85) AKCESORIJE;
Cesija: ostanejo, vendar se zastavljena stvar sme prenesti na prevzemnika, le e zastavitelj privoli
Prevzem dolga: ostanejo, vendar porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, e zastavitelji in
poroki ne privolijo v to
Poravnava: ostanejo porotva in zastave; njihova obveznost se s poravnavo lahko zmanja, ne pa tudi
povea, razen e privolita
Novacija: prenehajo, razen e ni bilo drugae dogovorjeno
Nadomestna izpolnitev: prenehajo, e upnik izpolnitev odkloni, prvotna obveznost oivi, vendar ni mogoe
ve zahtevati izpolnitve od poroka, zastava ki je vrnjena pa je e tako ugasnila ker ni ve posesti stvari
Odpust dolga: prenehajo, izjeme: solidarne obveznosti, ne sme vplivati na korist tretjih; e je dolg
odpuen, je porok prost
Pobot: prenehajo, razen pri delnem pobotu; tudi e se ne opravi pobotanje, lahko zavezanci zahtevajo
razbremenitev, e je upnik po svoji krivdi opustil pobotanje, vendar velja samo, e so z akcesorijami
obremenjene tretje osebe in ne dolnik sam
(86) SEPARATIO BONORUM; je loitev dedievega premoenja od zapustnikovega.
(87) RES INTER ALIUS ACTA; pogodba ne more osebam, ki niso stranke pogodbe niti koristiti niti
kodovati.
73
Tina G.
(88) ACCESSIO TEMPORIS; e vstopi v terjatveno razmerje nov upnik ali nov dolnik, se zastaranje ne
ustavi ali pretrga, e pridobljeni as velja tudi za naslednika.
(89) CAUTIO IUDICATUM SOLVI; je zavarovanje procesnih strokov za tuje dravljane (posebna vrsta
porotva).
(90) COMERCIAL FRUSTRATIONS; je spremenjena okoliina, zaradi katere izpolnitev ni ve taka,
kot je bila dogovorjena.
(91) CONTRA NON VOLENTUM, NON CURIT PREASCRIPTIO; zastaranje ne tee v asu, ko
upnik zaradi nepremagljivih ovir ne more sodno zahtevati izpolnitev obveznosti.
(92) NOMEN VERUM, NOMEN BONUM;
* odgovornost za obstoj
* odgovornost za izterljivost terjatev
terjatev (odplana pogodba) * dogovorjena
* zakonsko doloena
(93) CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS; je razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliin ali da
se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.
(94) EMTIO REI SPERATAE; je kup nadejane stvari. Je pogodba, e je pogoj, da bo stvar nastala. e pa
je nadejana stvar deljiva, prejme kupec toliko, kolikor je nastane.
(95) EMPTIO SPEI; kupec prejme samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane, plaati pa mora celotno
kupnino.
(96) SINE PRETIO NULLA VEDENDITIO; nina je kupna pogodba, e ni kupnine.
(97) CLAUSULA INTABULANDI; je izjava, da se dovoljuje e zemljiko knjini prepis.
(98) CLAUSULA IRATORIA; je odstop od pogodbe brez naknadnega roka, e iz dolnikovega ravnanja
izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.
(99) PERICULUM EST CREDITORIS; lp na preminimi preide na kupca e s sklenitvijo pogodbe.
(100) CUIUS EST PERICULUM EIUS ESTET COMMODUM; po istih pravilih, ki veljajo za
nevarnost, se presojajo tudi koristi. Tisti ki trpi nevarnost, tistemu gredo tudi koristi.
(101) TERMINSKI KUP, DISKONTNI POSEL;
* premijski posel, po katerem
* kup e nezapadlih menic
sme prodajalec do doloenega
roka od pogodbe tako, da plaa
dogovorjeno premijo
(102) PRODAJA S POSEBNIMI DOGOVORI;
1) predkupna pravica
2) kup na poskunjo
3) prodaja po vzoru ali modelu
4) prodaja s specifikacijo
5) prodaja s pridrkom lp
6) akreditivna prodaja
7) prodaja na obroke
74
Tina G.
(103)
(104)
INKONGRUENTNO KRITJE; upnik je prejel plailo v nenavadni obliki ali na nenavaden nain.
(105) KONGRUENTNO KRITJE; nosi tista stranka, ki izpodbija, dokazno breme, da je tretji vedel za
slabo stanje.
(106)
(107)
CONSCIUS FRAUDIS; tretji je vedel, da namerava dolnik s svojim ravnanjem okodovati upnika.
(108)
(109) GENUS PIERE NON CONSENTUR; nakljuno unienje genusa trpi dolnik. Upnika ne zadane
riziko, eprav se generine stvari uniijo.
(110) UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONE; je
fakultativna izpolnitev. Dolnik igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da se oprosti svoje
obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen predmet, lahko izkoristi to monost vse dotlej, dokler ne
dobi upnik v prislini izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti..
(111) DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE;
alternativna izpolnitev. e ima kakna obveznost dva ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega,
da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni drugae dogovorjeno, pravico izbire dolnik in obveznost
preneha, ko izroi predmet, ki ga je izbral.
(112) PORAVNAVA; (transakcija) osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kaknega pravnega
razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in
doloijo svoje vzajemne pravico in obveznosti.
(113) ASIGNACIJA; (nakazilo) nakazovalec (asignant) pooblaa nakazanca (asignata), da na njegov
raun izpolni nekaj prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to
izpolnitev.
(114) NOVACIJA; (prenovitev) obveznost preneha, e se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta
obstojeo obveznost nadomestila z novo in e ima nova obveznost drugano pravno podlago.
(115) DATIO PRO SOLVENDO; je dajatev (zaradi) plaila. Je dogovor, po katerem se ima upnik
pravico poplaati iz dajatve, ki jo prejme od dolnika. Upnik poleg prejnjega zahtevka pridobi e novega, ki
je od prejnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljavljati, e je prejnji plaan.
(116) TEORIJA REALIZACIJE; pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, eprav ni bila
sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali pretenem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje
nastale, razen e iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega.
(117)
Tina G.
(118)
(119)
CONDICTIO SINE CAUSA; je povrailni zahtevek za plailo nedolga. Dvakratno plailo dolga.
(120)
(121)
CONDICTIO CAUSA DATA; je izpolnitev pravnega posla, kjer je pravna podlaga odpadla.
(122)
(123)
LATINSKI IZRAZI
NEMINEM LAEDERE = prepoved povzroanja kode (10. len OZ)
ACTIO POPULARIS = popularna toba. Daje tobeno legitimacijo vsakemu, ne samo potencialnemu
Tina G.
77
Tina G.
ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DIRECTA = gospodarjeva toba zoper gestorja glede nedopustne
gestije
ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA = gestorjeva toba zoper gospodarja na povrailo
Tina G.
naravna vrednost
CESSIO = odstop terjatve
ASIGNACIJA = nakazilo
EDICIJA = izroitev vseh koristi
IUS TOLLENDI = pravica gestorja zahtevati nazaj predmete, ki jih je sam nabavil za svoje stroke
(npr. za olepavo)
VENIRE CONTRO FACTUM PROPRIUM = e gestor takrat, ko je opravil posel e ni mislil, da bo
zahteval stroke, povrailni zahtevek ni dopusten
INDEBITUM EX RE = kondikcija, ko stranka misli, da dolguje drug predmet, kot ga v resnici
INDEBITUM EX PERSONA = kondikcija, ko stranka misli, da je nasprotna stranka druga oseba, kot je
v resnici
PEREMPTORINI/DILATORINI UGOVORI = trajni/odlagalni ugovori
CONDICTIO FURTIVA = acipiensovo kodno dejanje, nedobroverni prevzem izpolnitve
PUTATIVNI DEDI = nepristni dedi (dedi, ki misli, da je dedi, kasneje pa se izkae da ni)
REI VINDICATIO = lastninska toba
PROBATIO DIABOLICA = kondikcijski zahtevek je solvensu laje dokazati kot lastninski zahtevek
EX ALIENO CONTRACTU = obogatitev iz tuje pogodbe
LUCRUM EMEN GEUS = neopravieno poveanje premoenja
DAMNUM CESSANS = neutemeljen prihranek izdatkov
RES INTER ALIOS ACTA NEQUE NOCERE NEQUE PRODESE POTEST = obligacijsko razmerje med
dvema strankama se tretjih oseb ne tie, te iz njega ne pridobijo nobenih pravic in dolnosti
SUBROGACIJA = vstop v terjatev; izpolnjena terjatev pride na novega upnika
INKASO = izterjava
SOLUTIONIS CAUSA ADIECTUS = plailno mesto, kjer dolnik opravi svojo obveznost
FACULTAS = upravienje
EXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor nepravilne izpolnitve
CONSTITUTUM DEBITI PROPRII = pripoznanje dolga
INTERRUPTIO PREASCRIPTIONIS = pretrganje zastaranja
ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM = zmota glede okoliin, ki so jih stranke ob sklepanju
poravnave imele za sporne ali negotove
ZMOTA O NON CAPUT CONTRAVERSUM = zmota o okoliini, ki ob sklepanju poravnave ni bila
sporna ali negotova
ACTIO NATA = toba upnika na podlagi pravice terjati izpolnitev obveznosti
IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS = zadranje zastaranja
STIPULACIJA/SOLUCIJA = sklenitev/izpolnitev
DATIO PRO SOLVENDI = dajatev zaradi plaila
PACTUM DE IN SOLUTUM DANDO = prenovitev (novacija); dolnik prevzame obveznost, da bi
izpolnil nekaj drugega, kot je bilo prvotno dogovorjeno
CESSIO IN SOLUTUM = prenos terjatev
ANIMUS NOVANDI = nova obveznost
VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM = pogodba se teje za stornirano, e je v nasprotju z naeli
dobre vera in potenja, ko bi katera od strank zahtevala izpolnitev, eprav bi iz njenega obnaanja
izhajalo, da nima interesa do izpolnitve
COMPENSATIO VOLUNTARIA = pogodbeni, dogovorjeni, neformalni pobot
PACTUM DE COMPENSANDO = vzajemne pogodbene terjatve strank se tejejo za pobotane
79
Tina G.
prihodnost
NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CENSETUR = naelo, da se upnik ne more s tem ko terjatev
prenese postaviti v slabi poloaj glede varine in postranskih pravic glede tega
PACTUM DE NON CEDENDO = pogodba o prenosu terjatve nima uinka v razmerju do dolnika, e
sta se dolnik in upnik dogovorila, da upnik ne more prenaati terjatve brez dolnikove privolitve
DENUNCIJA = naznanilo
INKASO CESIJA = odstop v izterjavo
DATIO IN SOLUTUM = dajatev namesto izpolnitve, plaila
BENEFICIUM ORDINIS = vrstni red izpolnitve; pravica poroka zahtevati, da naj upnik najprej terja
prvotnega dolnika
ODGOVORNOST PRO VIRIBUS = odgovornost do vrednosti prevzetega premoenja
INTERCESSIO = stranka se zavee za tuj dolg
CAUSA SOLVENDI SECURITAS = kavza izpolnitve varnosti
EXCEPTIONES IN REM = ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga
EXCEPTIONES IN PERSONA = ugovori, ki se nanaajo na osebne okoliine glavnega dolnika
DEL CREDERE POROTVO = porotvo komisionarja, ki sklene posel s tretjim
CAUTIO IUDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih strokov s strani tujega dravljana
PACTUM DE PIGNOTE DANDO = zastavna obljuba (konzenzualni kontrakt)
PACTUM ANTIHRETICUM = uitek, uivanje stvari
PRIOR TEMPORE POTIOR IURE = prejnji po asu, trdneji po pravici
ACTIO PIGNERATICIA = stvarnopravna toba. Zastaviteljeva toba proti zastavnemu upniku
EX DISPARI CAUSA = nekoneksnost, terjatev ni v zvezi s predmetom
COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = odkodnina ne more biti veja kot je koda
IUS VARIANDI = pravica do izbire oz. pravica do spremembe
TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS ET QUALITATIS = posojilodajalec se zavee izroiti posojilo
jemalcu doloeno koliino denarja ali drugih nadomestnih stvari v prosto razpolaganje,
posojilojemalec pa se zavee vrniti enako koliino iste vrste in kvalitete teh stvari
PACTUM DE MUTUO DANDO = posojilna obljuba
CONTRACTUS MOHATRAE = posojilodajalec izroi drugi stranki blago, da ga proda tretji osebi,
kupnino pa obdri kot posojilo
PIGNUS NOMINIS = zastara terjatve
IGNORANTIA IURIS NOCET = nepoznavanje prava koduje
IGNORANTIA FACTI NON NOCET = nepoznavanje dejstev ne koduje
RELOCATIO TACITA = tiha obnovitev; pogodba sklenjena za doloen as se sama spremeni v
pogodbo za nedoloen as, e se sama stranka ne izjavi, da je konec
PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenosti
DOLUS COLORATUS = obarvani naklep
COMMISSIO = navadna reparacija (restitucija)
COMMISSIO = institucijski zahtevek
NESCITURUS PRO IAM NATO HABETUR = e ne rojeni se teje za rojenega
DUTY TO MITIGATE = dolnost odpravljanja posledic kode
PRODUCT LIABILITY = producentska odkodninska odgovornost
NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABERET = nihe ne more na
drugega prenesti ve pravic, kot jih ima sam
SEKVESTRACIJA = oskrba
80
Tina G.
81
Tina G.