.

-
-

M

(
)

. - -

Skopje, 2014
1

Sodr`ina
1.Voved.....................................................................................................................
.....3
2.Menaxment, menaxerski nivoa i ulogi .............................................................4
3.Direktor vo uloga na menaxer vo u~ili{tata ...............................................7
4.Karakeristiki na direktor-menaxer vo u~ilite......................................10
5. Ulogi i kvaliteti na direktor-menaxer vo u~ilite..............................12
6. Funkcii na direktorot-menaxer vo u~ilite............................................15
7. Plansko-programerska funkcija na direktorot ........................................15
8. Organizaciska funkcija na direktorot........................................................17
9. Funkcija na vodewe na direktorot na u~ili{teto ....................................18
10. Evaluaciska i istra`uva~ka funkcija na direktorot............................19
11. Pedago{ko-instruktivna funkcija na direktorot...................................19
12. Zada~i i ve{tini koi treba da gi poseduva direktorot.......................... 21
13.
Zaklu~ok...............................................................................................................2
4
14. Koristena literatura......................................................................................26


Menaxmentot pretstavuva univerzalna aktivnost od koja zavisi uspehot
na sekoe pretprijatie, na sekoja institucija koja se stremi za postojan napredok, za
podobruvawe na rabotnite i `ivotnite uslovi kon koi se stremi ~ovekot.
Menaxmentot e nezaobikoliv fakt na novite procesi vo ~ovetvoto i od nego
zavisi kolku takvite promeni e bidat uspeno realizirani. Za naata epoha se
karakteristi~ni novite fenomeni na znaeweto, tehnologijata, inicijativnosta i na
organizacijata, so to se postignuva uspeh vo dejstvuvaweto.
Menaxmentot gi proniknuva site sferi na ~ove~koto dejstvuvawe i
zatoa i pretstavuva predmet

na mnogubrojni istra`uvawa. Istra`uvawata i

soznanijata se odnesuvaat na eden osoben aspekt na ~ove~koto dejstvuvawe na obrazovanieto, naukata i kulturata, kako mone zna~ajni razvieni i nu`ni
segmenti na sovremenoto `iveewe.
Su{tinata na menaxmentot se sogleduva vo dobrata organizacija na
rabotata kade {to e se postignuvaat podobri rezultati.
Menaxmentot zna~i iskoristuvawe na znaewata i talentite na rakovoditelite vo
sekoja dejnost, no podetalno mo`e da se objasni kako proces

na planirawe,

organizirawe, vodewe, motivirawe i kontrolirawe na rabotata na ~lenovite vo

organizacijata, so koristewe na site raspolo`livi resursi za da se postignat
zacvrsteni celi.
Za postignuvaweto na postavenite celi i za podobruvawe na uslovite,
menaxerstvoto se voveduva i vo vospitno-obrazovniot sistem za da gi vovede
sovremenite formi na demokratsko upravuvawe i rakovodewe so u~ilitata
bideji obrazovanieto e sfera koja e zna~ajna za celoto optestvo i se temeli na
nau~nite rezultati

vo otkrivaweto i zapoznavaweto na s ona to opkru`uva

~ovekot i gi prezentira samo onie sodr`ini na ~ove~kata aktivnost koi se nau~no

provereni, prou~uvani i doka`uvani.
Celokupniot obrazoven i vospiten proces ima funkcija da sozdava
uslovi za razvoj na individualnite sposobnosti i karakteristiki na li~nosta, kako i
svest za do`ivuvawe na svojata li~nost.
3

,
,
, , ..
.1 ,
, .
, ,
, .. ,
. ,
,
.
,
, ,
,
. ,
, , ..
.
. , , ,

, e .2
,

. , ,

.3 . , ,
, , :
-

Bush, T. & West-Burnham, J. (1994) The Principles of Educational Management, University of Leicester: Longman,
p.28-29
2
, T. (1995) , : , .5
3
Jerchulj, J. & Marinshek, S. (1997) Kaj je menedzment in kdo je menadzer, Ljubljana: Shola za ravnatelje, str.3

.4

,
.

, , : ,
, , , .
:
-

, : ,
.5
,
.
. ,
, ,
, ,
, , .
, , :
-

.
, : ,

, :
-

( )

( ),

( ).6

. ,
4

, . (1998) , : , . 49
, . (1998) , : , .52
6
, . (2000) , : , . 48
5

 . ,
,
,
.
,
, :
, ,
, , ,
, .
, , ,

. :
-

.7
,

, ,
, .. .
:
-

(, , )

( , ,
)

(
, ),

( ).8
Celta na obrazovanieto e da im ovozmo`i na u~enicite individualen

razvoj vo soobrazenost so nivnite predispozicii i vozrasnite karakteristiki, da

usvojuvaat znaewa i umeewa za prirodta, optestvoto i ~ovekot, da se
osposobuvaat za nivna primen `ivotot.
Bideji obrazovanieto

e zna~ajno za celoto

optestvo, treba

da

postoi

demokratsko upravuvawe i rakovodewe so site u~ilita, a toa mo`e da se

postigne samo so postavuvawe na menaxer koj e sestrano obrazovana li~nost,
7
8

Cole, G.A. (1996) MANAGEMENT Theory and Practice, London: Ashword Colour Press, p.142
, . (2000) , : , .53-54

sposobna za pnirawe, koordinirawe, kontrolirawe, motivirawe, gradewe dobri

meu~ove~ki odnosi, li~nost so posebna odgovornost kon rabotat, kompetentna
i tolerantna. Treba da znaeme deka

menaxerskata funkcija e mnogu slo`ena,

dinami~na i konkretna, ~ie vrewe e povrzano so bezbroj komunikacii, kao so

lueto vraboteni vo samata institucija, taka i so nadvorenite lica. Menaxerite
treba da bidat osposobeni da ja oblikuvaat rabotata na obrazovnata institucija na
~ie ~elo se naoaat, da mo`at da ja koordiniraat rabotata i odnosite so
okru`uvaweto, da iniciraat promeni koi

e ja odr`uvaat stabilnosta na

institucijata, da znaat da gi motiviraat vrabotenite za postignuvawe to podobri

rezultati vo vospitno-obrazovnata i vo edukativnata rabota, da bidat sposobni da
pribiraat i da ovozmo`at cirkulacija na informacii, da bidat sposobni da ja igraat
ulogata na glava na kuata, da bidat osposobeni da vodat pregovori, kako vnatre
taka i so nadvorenite partneri i organi od koi zavisi raboteweto na vospitnoobrazovnata institucija koja ja vodat i sli~no. Poradi vakvata slo`ena funkcija na
menaxerot, obrazovniot sistem na zemjata treba da ponudi programi za
osposobuvawe na menaxeri, kade znaeweto stanuva osnoven resurs i glaven
kapital vrz koj se zasnova strategijata za sovremen razvoj vo institucijata i zatoa
to obrazovanieto, razvitokot i iskoristuvaweto na inteligencijata se edinstveniot
izvor na napredok.

:
-

.9

Direktor vo uloga na menaxer vo u~ilitata

Najzna~ajna funkcija to nekoe lice ja obavuva vo ramkite na edno

u~ilite e funkcijata direktor na u~iliteto. Vo deneno vreme koga se pravat
krupni reformski zafati vo site sferi na `iveeweto i rabotata, a so toa i vo sferata
na obrazovanieto, funkcijata direktor s povee dobiva afirmativen karakter.
Direktorite na u~ilitata mnogu ~esto se izbiraat ili imenuvaat kako rezultat na
toa to tie prethodno bile uspeni nastavnici. Da se bide dobar diretor, a toa
9

Cole, G.A. (1996) MANAGEMENT Theory and Practice, London: Ashword Colour Press, p.141

zna~i lider i menaxer vo u~iliteto, e povee od toa da se bide dobar vo rabotata

to se izvruva, a kako direktor so nea treba da se upravuva. Mo`e da se bide
odli~en nastavnik, no toa ne zna~i deka avtomatski e se bide i dobar direktor.10
Direktorot e klu~niot fator za efikasna rabota vo vospitno-obrazovnata
institucija. Od

negovoto uspeno vodewe e zavisi zadovolstvoto na site

u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces i rejtingot na vospitno-obrazovnata

institucija na pazarot na obrazovnata ponuda. Zatoa novoto vreme bara direktorimenaxeri koi e znaat da donesat realen i kvaliteten plan za razvoj na vospitnoobrazovnata

institucija,

dobri

organizatori,

komunikatori,

motivatori,

dobri

don i realizatori na odluki, voda~i na timovi , evalvatori.

Koga go upotrebuvame terminot direktor na u~ilite, toga tesno so
nego gi povrzuvame i poimite menaxer i voda~.
Toa proizleguva od soznanieto deka dve glavni gri`i go optovaruvaat sekoj
direktor, imeno, rezultatite od raboteweto i vospostavenite relacii ili odnosi vo
institucijata. Dokolku direktorot e naso~en kon rzultatite, toga toj navleguva
vo sferata na menaxer, no ako povee e naso~en kon vospostavuvaweto relacii i
odnosi toga toj se dobli`uva do voda~. Poedinci koi istovremeno se i menaxeri i
voda~i se retki. Vo slu~aj da gi ima, treba da se ~uvaat i dobro da se
nagraduvaat. Poednici koi poka`uvaat vakvi sposobnosti se osobeno vredni
~ove~ki resursi.
Prof. Kralev naveduva tri vida na ulogi koi gi imaat vrvnite menaxeri vo
organizaciite,

toa

spored

kategorizacijata

na

Henri

Mintzberg,

( .. , /
), (, )
(/, ,
).11
Spored prof. Petkovski, menaxerskite ulogi na direktorot na u~ili{teto mo`e
da se pretstavat na sledniot na~:
1.

(/, /, )

2.

(, , ,

),
3.

- (, ,

).
10

, . (1998) ,
: , .168
11
, . (1995) , : , . 13-14

Direktorot-menaxer treba da upravuva so procesot, so lueto i so

relaciite koi to se odnesuvaat na nekoja postavena cel i na ostvaruvaweto na
taa cel. Direktorot-menaxer e naso~en kon sozdavawe na opredelen rezultat ili
produktivnost, i toa go pravi baraji red i disciplina, to, so drugi zborovi ka`ano,
upatuva kon efikasnost vo rabotata. Dobroto upravuvawe zna~i da se prifatat
lueto i resursite takvi kakvi to se, i pritoa da im se pomogne zaedni~ki da
rabotat za da ja postignat postavenata krajna cel. Vetiot menaxer raspolaga so
menaxerski vetini i so na~ini so koi interesite i sposobnostite na sekoja
individua mo`e da se naso~at kon toa tie da pridonesat za dobroto na site.12
Menaxerot e vo sostojba da sozdade dobra klima i organizacija za rabota vo koja,
preku tekovnoto rabotewe, e se realiziraat postavenite celi i e se pottikne
efikasnosta vo rabotata za dostignuvawe opredeleni rezultati. Dobriot menaxer
treba da bide vo sostojba da delegira zada~i na svoite podredeni i kako
pretpostaven da im ovozmo`uva da gi realiziraat tie zada~i uspeno. Direktorot
vo u~iliteto kako menaxer vo uloga na voda~ so svojata rabota gi motivira,
obu~uva i ohrabruva nastavnicite. So svojot odnos direktorot treba da raboti na
toa

nastavnicite da imaat doverba deka toa to direktorot go voveduva vo

u~iliteto e za nivno dobro i za napredok na u~iliteto.

Direktorot gi obedinuva site ~lenovi na kolektivot preku sozdavawe
na zdrava klima, a toa go pravi so svojata doslednost, otvorenost i fleksibilnost.
Ulogata na nominalno rakovodstvo kaj direktorot se gleda vo

sorabotkata

so

u~enici, vraboteni, roditeli, asocijacii, fondacii odnosno da go pretstavuva

u~iliteto sekade kad to e potrebno.
Sekoj vraboten posakuva direktor koj e kompetenten, ~esen, so
napredni idei, inspirativen i uspeen.
Za da se stane kompetenten, respektibilen i uspeen voda~, potrebno e
da se razberat osnovnite principi, osobini i vetini na komunikacijata i tie da se
koristat kako elementi na voda~ot.

Dokolku menaxerot ima uloga na voda~ i

vizioner, toga{ toj nesebi~no }e se trudi da izgradi produktivni odnosi me|u

podredenite vo kolektivot, zasnovani na doverba i ~esnost.
,
,
,
12

, . (1998) ,
: , .171

.
-, .
, ,
, . ,

,
,
,
.

Karakeristiki koi treba da gi poseduva direktorot

Vo ova poglavje e se napravi obid za povrzuvawe na
karekteristikite vo odnesuvaweto na direktorot na u~iliteto vo izvruvaweto na
svojata dejnost. ]e gi spomenam menaxerskite stilovi po :13
1. Stru~nata karakteristika

se odnesuva na toa

eden dobar direktor-

menaxer da primenuva tehniki na planirawe, organizirawe, koordinirawe i

kontrolirawe, koi se uslov za efikasnost na edno u~ilite. Ova vklu~uva raboti
kako to se: dobro odnesuvawe na direktorot-menaxer vo praksa, dobra tehnika
na izgotvuvawe na rasporedi i opredeluvawe na celi i zada~i vo u~iliteto.
Poseduvaweto na ovaa karakteristika vo odnesuvaweto na direktorite im
ovozmo`uva uspeno da gi realiziraat slednive menaxerski ulogi: uloga na lider,
planer, finansov rakovoditel, alokator na resursi, organizator i monitor. Toj

vo

odnos na drugite vraboteni treba da ima pogolemi znaewa i umeewa od

podra~jeto na svojata dejnost, za da mo`e da se nametne kako relevanten fator.
2. Kadroloka karakteristika, ili kako {to u{te se narekuva, humanisti~ka
karakteristika, se odnesuva na ~ove~kite odnosi, motivacionite tehniki i
gradeweto

na

soodvetna

kultura

organizacija.

Sostaven

del

na

ovaa

karakteristika e mo`nosta za participirawe vo organizacijata. Ovie vetini

pridonesuvaat za sozdavawe na zdrava u~ilina klima.14

13
14

Sergiovani, J.T. (1996) Leadership for the Schoolhouse, San Francisco: Jossey - Bas
Covey S.R. (1992) Principle-Centered Leadership, New York: Rockefeller Center

10

Direktorite koi ja poseduvaat ovaa karakteristika na odnesuvawe, za

da bidat pouspeni vo svojata rabota, treba da bidat tolerantni, da imaat li~na
vizija vo rabotata, da go koristat principot dobiva-dobiva, kade efikasnosta se
postignuva so zaedni~ki napori.
Direktorot raboti timski i go po~ituva zaemnoto razbirawe. Prvo gi
razbira drugite, a potoa bara da bide razbran. Ova se dol`i na komunikacijata i
ovaa navika e sr` na stru~nosta i profesionalizmot vo rabotata.
3. Edukativnata karakteristika se fokusira na koncepciskoto znaewe za
obrazovanie, i negovoto primenuvawe vo praksa, kako sekojdnevnite aktivnosti
na

obrazovnata

organizacija.

Ovie

vetini

vklu~uvaat

sposobnosti

za

dijagnosticirawe na obrazovnite problemi, evalvacija na nastavni planovi i

programi, vklu~uvawe na aktivnosti za razvoj na personalot i razvivawe na
individualni

nastavni

programi

za

u~enici.

Menaxerskite

ulogi:

planer,

organizator, monitor, oordinator i informator se ulogi na direktori koi imaat

potreba od edukativnata karakteristika na odnesuvawe, odnosno fokusirawe na
koncepciskoto znaewe za obrazovanie.

.

.15
4. Simboli~kata karakteristika se odnesuva na simboli~kata uloga na
direktorot i na s ona to direktorot veruva deka e od va`nost za organizacijata.
Simboli~kata karakteristika vo odnesuvaweto na direktorite na u~ilitata
ovozmo`uva uspeno povrzuvawe so menaxerskite ulogi: lider, pregovara~,
partner, koordinator i informator. Direktorot bi trebalo da bide li~en primer i da
raboti so svoite kolegi timski. Za da bide uspe{en i efektiven, direktorot, kako
simbol na u~iliteto, bi trebalo da mine niz procesot na li~no programirawe vo
fizi~kata, mentalnata, emocionalno-optestvenata i duhovnata oblast od `ivotot.
Ovaa karakteristika ja poseduvaat direktorite-voda~i, koi se dobri komunikatori i
koi preku efektivna komunikacija vospostavuvaat soodvetni odnosi so javnosta,
preku mediumski nastapi, konferencii za pe~at, kongresi, seminari i sli~no.
15

, ., , .. (2004) , ,
, : , .213

11

5. Kulturna karakteristika - Direktorot, poseduvaji ja ovaa karakteristika gi

zajaknuva vrednostite i veruvawata koi to go pravat u~iliteto edinstveno.
Direktorot se obiduva da izgradi tradicija na u~iliteto so visoki vrednosti i
veruvawa. Site ovie karakteristiki na direktorot vlijaat vrz sozdavawe i razvoj na
vnatrenata struktura na u~iliteto. Zna~eweto na ovaa karakteristika na
direktorot se sogleduva vo faktot to u~ilitata vodeni od direktorite so vakva
karakteristika imaat svoja prepoznatliva organizaciska kultura, kako na~in na
rabota ili kako na~in na odnesuvawe na toa u~ilite, na sekoe mesto i vo sekoe
vreme.16
So

vnimatelno

razgleduvawe

na

ovie

karakteristiki

se

nametnuva

razgrani~uvaweto na poimite voda~ i menaxer. Imeno, direktorite koi ja

poseduvaat stru~nata i kadrolo{kata karakteristika, so primesi na edukativnata
karakteristika, se smetaat deka se menaxerski tip na direktori. Od druga strana,
onie so izrazena edukativna karakteristika, na {to se nadovrzuvaat i simboli~kata
i kulturnata karakteristika se tip na direktori koi pretendiraat da prerasnat vo
voda~i.
Ulogi na direktorot na u~iliteto kako menaxer
Direktorot treba da gi koristi site mo`ni aktivnosti za da vraboti
to e mo`no podobri kadri, bideji vo u~iliteto najva`nata rabota se lueto, a od
znaewata, sposobnostite i aktivnostite na nastavnicite zavisat i rezultatite od
raboteweto na u~iliteto , nivoto na nastava, rezultatite na u~enicite,
atmosferata vo u~iliteto kako i zadovolstvoto na roditelite. Poradi taa cel,
direktorot treba da ima soodvetni kvaliteti, znaewa i vetini.
:
-Da bide sposoben da misli i razmisluva za da mo`e brzo i efikasno da
zamisli, da donese odluka i da postapi, izvri i sli~no.
-Treba da se izrazuva jasno za uspeno da ja izvruva svojata funkcija pri
komunikacijata.
-Za da ima uspeh vo upravuvaweto, direktorot treba da poseduva
opredeleni tehniki, znaewa i sposobnosti.

16

, ., , .. (2004) , ,
, : , .213

12

-Treba da razmisluva iroko, sekoga poiroko od ostanatite, za da mo`e

da gi sogleduva efektite od site raboti i procesi to gi prezema.
-Treba da bide sposoben da prodade s to treba da se prodade, kako: idei,
informacii, znaewa, programi, planovi za akcija i sl.
-Da raspolaga so moralen integritet so koj steknuva doverba kaj
nastavnicite i kaj onie so koi komunicira.
-Organizacionite sposobnosti se karakteristika od koja sekako mnogu zavisi
uspehot na u~iliteto vo celina.
-Treba da bide dinami~na li~nost, podgotvena da voveduva novini,
promeni, inovacii.
-Da bide emotivno stabilna li~nost koja mo`e da gi ostavi svoite li~ni raboti
nadvor od slu`benite raboti.
-Da bide podgotven za vospostavuvawe dobri meu~ove~ki odnosi, da
motivira, da vnesuva entuzijazam.17
Za uspenosta na direktorot mnogu se zna~ajni i kognitivnite
sposobnosti kako to se:

inteligencija

rabotni poznavawa

kreativnost

razbirawe na lueto i situaciite

dalekuvidost

otvorenost za novi soznanija i iskustva.18

Neophodnite karakteristiki koi treba da gi poseduva direktorot kako

menaxer mo`e da se grupiraat vo slednive grupi:

1.Organizaciski sposobnosti
-Direktorot treba da ima sposobnost da pravi analiza na problemot, da sobira
rzli~ni informacii, da napravi procenka na sobranite informacii za nivnata
korisnost, kako i za na~inot na nivnoto iskoristuvawe.
- Direktorot treba da ima sposobnost za izbirawe na aktivnosti koi imat strateki
karakter, kako i fokusirawe na sutinskite raboti.
17
18

, . (2010) , : , . 157-158
DuBrin, A.J. (1995) Leadership, USA: Houghton Mifflin Company, p.46-47

13

-Direktorot treba da ima sposobnost za dobra organizacija i dobro planirawe na

aktivnostite, da napravi procena na postojnite resursi, na troocit, na potrebite,
a isto taka i da vri kontrola na aktivnostite i ocenuvawe na rezultatite.
-Direktorot treba da e uporen, treba da donesuva odluki i da ima brzina vo
donesuvawe na istite.
2.Interpersonalni sposobnosti
-Direktorot treba da znae to zna~i liderstvo i stil na upravuvawe, n~in na
motivirawe i rakovodewe.
-Direktorot treba da gi poseduva slednive karakteristiki: ~uvstvitelnost, empatija,
otvorenost i `elba za razbirawe so drugite, na soodveten na~in da im se obraa
na lueto, da vodi diskusija, i da ima sposobnost za prenesuvawe na ovlastuvawe.
-Direktorot treba da e otporen na stres i vozdr`uvawe, kako i da znae da se snajde
vo teki situacii.
3.Komunikaciski sposobnosti
-Direktorot treba da ima sposobnost da komunicira so lueto, kako i sposobnost
za sosluuvawe, ubeduvawe i pregovarawe.
-Direktorot treba da ima sposobnost za pismena komunikacija i razbirlivost na
pismenite iskazi.

. ,
. , :19
1. ( , , ,
)
2. ( ,
, , ,
, ,
, .)
3. (..
,
,
19

, . (2010) , : , . 147-149

14

 , , ,
)
4. ( ,
,
),
5. (.. ,
,
).
Direktorot vo u~ilitata ne e samo pedagoko-instruktiven rakovoditel
koj e zadol`en isklu~ivo za nastavat, tuku ima mnogu pogolemi odgovornosti.
Zatoa ima i povee ulogi kako to se:
- uloga na menaxer,
- uloga na voda~,
- uloga na vizioner,
- uloga na fasilitator na odnosite meu u~ili{teto i zaednicata i
- uloga na donesuva~ na odluki i re{ava~ na problem
- uloga na regenerator (obnovuva~)
- uloga na prakti~ar, i
- uloga na povrzuva~.20
Funkcii na direktorot vo u~iliteto
Direktorot, za da mo`e uspeno da si ja izvruva svojata rabota vo
u~iliteto kako menaxer, pokraj razli~nite sposobnosti i karakteristiki koi gi
poseduva, treba da izvruva i povee funkcii koi e ovozmo`at da se obezbedi i
unapredi klitetot vo rabotat na u~iliteto.
M.Vilotievi opredeluva pet funkcii koi treba da gi izvruva direktorot,
a tie funkcii se21:
1.Plansko-programska funkcija na direktorot na u~iliteto
2.Organizatorska funkcija na direktorot na u~iliteto
3.Funkcija na vodewe na direktorot na u~iliteto ( )
4.Evaulaciska i istra`uva~ka funkcija na direktorot na u~iliteto
5.Pedagoko-instruktivna funkcija na direktorot na u~iliteto
20

, . (1998) ,
: , .180
21
Vilotievic, M. (1993) Organizacija i rukovodjenje skolom, Beograd: Naucna knjiga, . 114

15

Plansko-programska funkcija na direktorot na u~iliteto

Planiraweto pretstavuva menaxerska funkcija koja treba da ja izvruva
direktorot preku analiza na podatoci koi se ostvareni vo nekoj izminat period, da
ja predvidi idninata, kako i da donese odluki za celite koi treba da se ostvarat vo
planiran period.
So planiraweto, pedagokata i drugata dejnost na u~iliteto se
prilagoduvaat na anticipativnoto dejstvuvawe na faktorite to vlijaat na rabotata i
`ivotot na u~iliteto. Toa pretstavuva dinami~en proces koj mora da se
prilagoduva na promenite, na vnatrenite i na nadvorenite uslovi vo koi
u~ilitata rabotat. Nitu eden plan ne e kone~en, i sekoj e podlo`en na revizija,
{to zna~i deka i po uka`ana potreba toj mo`e da se dorabotuva ili prerabotuva.
Sekoj plan se sledi so soodvetna programa za negovata realizacija, koja mora da
gi sodr`i aktivnostite to treba da se prezemat za da se postignat postavenite
celi.22
So planiraweto se postavuva organizacijata na rabotat na
u~iliteto, se opredeluva negovata delovna politika, se vri selekcija na
sodr`inite, se utvrduvaaat potrebnite metodi i proceduri, baranite standardi za
kvalitetot na rabotata, strategiite za sproveduvawe na potrebnite kadrovski,
materijalni i finansiski potencijali i se utvrduvaat vremenskite ramki.

23

Spored vremenskite ramki, postoi:

-izrabotka na dolgoro~ni planovi (stratekiot plan za razvoj na u~iliteto), i
-izrabotka na kratkoro~ni planovi (izrabotka na godinata programa za rabota na
u~iliteto i izrabotka na operativni planovi na u~iliteto, poznati kako mese~ni
ili sedmi~ni programi).
Sutinska funkcija na direktorot e godinata programa za rabota na
u~iliteto koja se izrabotuva sekoja godina. So cel da se izraboti kvalitetna, i
pred s, primenliva godina programa za rabota na u~iliteto, neophodno e toa
a se napravi vo nekolku ~ekori ili fazi. Prvo, potrebno e da se napravi analiza na
raboteweto i rezultatite od rabotata na u~iliteto vo izminatata u~ebna
godina. Ovie podatoci

se osnova za vtorata faza, koga se utvrduva idejnata

skica na programskata struktura za rabotata na u~iliteto vo u~ebnata godina

22

, . (1998) ,
: , .215-216
23
Vilotievic, . (1993) Organizacija i rukovodenje skolom, ,Beograd: Naucna knjiga, str.114

16

to sledi. Kako treto, i mnogu zna~ajno, e da se napravi podgotovka na

analiti~ko-planska dokumentacija za izrabotka na program na oddelnite
delovi ili organizaciski edinici na u~iliteto. Otkako e se izgotvat ovie
poedine~ni programi, vo ~etvrtata faza se vri usoglasuvawe i povrzuvawe
na tie programi vo edna celina.
Na krajot, vo pettata faza, se definiraat merkite na elovnata
politika koi e treba da obezbedat nepre~ena realizacija na programa za
rabota na u~iliteto. Po ovie pet fazi doaa na red sostavuvaweto na godinata
programa za rabota na u~iliteto. So izgotvuvawe na ovaa programa na
u~iliteto treba da se opredeli to taa e opfati kako sodr`ina, kade toa e se
realizira, koga toa e se naravi, koi se nositeli na aktivniostite i kako toa da se
realizira. ,
:
-

24.

Direktorite kako voda~i na u~iliteto i kako glavni nositeli na unapreduvaweto

na kvalitetot na rabotata, treba da se glavni nositeli vo izrabotkata na razvojnite
u~ilini planovi i na godinite programi koi e bidat vo funkcija.
Organizaciska funkcija na direktorot na u~ilitet
Ova e mnogu zna~ajna menaxerska funkcija so ~ie izvruvawe
direktorot na u~iliteto go zaokru`uva celokupniot proces na rabota na
u~iliteto.
Direktorot so ovaa funkcija gi opredeluva na~inite, metodite,
postapkite koi se potrebni za realizacija na programite i planovite za rabota na
u~iliteto. Za da ja izvri uspeno ovaa zna~ajna funkcija, direktorot treba da
poseduva odredeni individualni osobini i karakteristiki, kako to se :
- dobar organizator na rabota;
- dobro da ja poznava rabotata;
- da e dobar i praveden kon vrabotenite;
-
- ;
24

, . (1998) ,
: , .219

17

- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- .25
Zna~eweto na ovaa funkcija

direktorot go realizira

preku

vospostavuvawe na organizaciskata struktura na u~iliteto i preku organizirawe

na rabotat

na opredeleni sektori ili aktivi, potoa preku opredeluvawe na

rasporedot za rabota, opredeluvaweto na standardite i raboteweto, preku

organizirawe na nastavniot proces i ekipirawe na u~iliteto za da mo`e istiot
uspeno da se realizira, preku organizirawe na materijalno, finansisko i
administrativno -tehni~ko rabotewe na u~iliteto i preku organizirawe na
procesot na evalvacija.
Funkcija na vodewe na direktorot na u~iliteto (rakovodna funkcija)
Ovaa menaxerska funkcija e naso~ena kon toa da se rakovodi so toa to
treba da se raboti. Rakovodeweto se odnesuva na uskladuvawe na odnosite meu
lueto. Za uspeno izvruvawe na ovaa funkcija sekoj direktor treba da sozdade
zdrava u~ilina klima za rabota na u~iliteto, i zatoa ovaa funkcija e naso~ena
kon vodewe na site procesi koi treba da se odvivaat vo u~iliteto. Vodeweto vo
u~iliteto se odnesuva na materijalno-tehni~kite i na finansiskite sredstva, no i
na vrabotenite i u~enicite. Ovaa funkcija se realizira vo nekolku fazi.
- Prvata faza e podgotvitelna faza i vo nea direktorot na u~iliteto gi
zapoznava zakonskite propisi na obrazovniot proces, go zapoznava personlot,
odnosno nivnite osobini i karakteristiki, go zapoznava vkupniot materijalnotehni~ki potencijal na u~iliteto odnosno prostorot, opremata i nastavnite
sredstva, se zapoznava so finansiskata sostojba i so site drugi mo`nosti na
u~iliteto. Poradi vakvata cel direktorot vri analiza na silnite i slbite strani na

25

Malic, J. (1985) Samoupravljanje u skoli, Zagreb: Skolska knjiga

18

u~iliteto, podgotvuva praalnici, evidentni listovi, vodi razgovori i ja proveruva

dokumentacijata.
-Vtorata faza e karakteristi~na po toa to direktorot donesuva odluki i
reenija, opredeluva zada~i i aktivnosti to treba da se sprovedat, opredeluva
nositeli na aktivnosti i dava nasoki za rabota. Potoa, direktorot ja sledi
realizacijata na rabotat na u~iliteto, istata ja koordinira i po potreba ja regulira,
dava dopolnitelno potrebni instrukcii, se ocenuva rabotat na poedincite i na
u~iliteto vo celina i se motiviraat izvritelite. Pri izvruvaweto na rakovodnata
funkcija, direktorot kako kompetentna li~nost, koristi mnogu informacii i istite gi
distribuira, gi analizira i ja koordinira rabotata na svoite sorabotnici i na
izvritelite i so niv komunicira.
Za uspeno ostvaruvawe na ovaa funkcija direktorot treba da umee da dava
nagradi za dobro odnesuvawe, da dozvoli potrebite na vrabotenite da se
sovpaaat so potrebite na u~iliteto, da gi razviva moralot i timskiot duh, da
vnimava na svoite vraboteni, da gi informira kontinuirano, da gi sovetuva, da gi
motivira, odnosno da ja napravi nivnata rabota vozbudliva i zna~ajna.
Evaulaciska i istra`uva~ka funkcija na direktorot na u~ili{teto
Ne e mo`en nekakov iden razvoj na edno u~ilite ako s to e
planirano i organizirano ne se sledi i vrednuva. Mereweto na dostignuvawata na
poedincite i u~iliteto vo celina e potreba, za da se ima povratna informacija za
stepenot na realizacijata na raboteweto. Bideji vo sferata na obrazovanieto,
mnogu pedagoki pojavi, procesi i odnosi ne mo`at da se merat direktno, ~esto
pati e potrebno direktorot da istra`uva nekoi sostojbi. Pa zatoa istra`uva~kata
komponenta e i vgradena vo ovaa negova zna~ajna funkcija.26
Ovaa funkcija na direktorot na u~iliteto ja opfaa kontrolata vrz
raboteweto na negovite sorabotnici i na administrativno-finansiskiot i tehni~kiot
personal. Evaluacijata e naso~ena kon rabotata i kon postignuvawata na
nastavnicite i na u~enicite vo u~iliteto. Sistemot za sledewe na rabotat na
u~iliteto mora da bide seopfaten, selektiven, racionalen. Isto taka, mnogu e
bitna komunikacijata so personalot, so u~enicite, so nivnite roditeli so ~lenovite
na lokalnata zaednica. Za uspeno sproveduvawe na ovaa funkcija direktorot na
26

, . (1998) ,
: , .225

19

u~iliteto koristi razli~ni metodi, tehniki i postapki, i za niv podgotvuva soodvetni

instrumenti kako to se: praalnici, evidentni listovi, formulari i sli~no. Na toj
na~in, to e mnogu zna~ajno, se sozdava soodvetna administracija i evidencija,
to e bide osnova za idni zafati vo sferata na planiraweto, organiziraweto i
rakovodeweto. Vakvata evidencija mo`e da se koristi i kako osnova za
nagraduvawe na uspenite ~lenovi na personalot, no, ako za toa ima potreba, i
za kaznuvawe. Vo ovoj kontekst, bitno e da se istakne i istra`uva~kata funkcija na
direktorot. Denes u~iliteto treba da se sfati kako mala laboratorija vo koja se
raaat inovaciite vo obrazovanieto, se gradat novi pristapi, se voveduvaat novi
strategii za u~ewe i pou~uvawe, se koristat novi nastavni sredstva i pomagala.27
Pedagoko -instruktivna funkcija na direktorot na u~iliteto
Direktorot na u~iliteto pokraj toa to e planer, organizator,
rakovoditel, evalvator i kreator na rabotata na u~iliteto kako vospitnoobrazovna institucija, denes toj s povee stanuva i instruktor vo rabotata na
nastavncite. Toj so svoeto iskustvo i znaewe treba da bide vo sostojba da ja
sproveduva potrebnata funkcionalna obuka na nastavniot personal. Treba da gi
voveduva vo rabotata novovrabotenite nastavnici, no isto taka treba da gi
obu~uva i drugite

nastavnici za novite tehniki, metodi i pedagoki formi na

rabota, novite strategii za predavawe i u~ewe, na~inot na koristeweto na

sovremenite nastavni sredstva i pomagala. Direktorot treba da ja sledi
sovremenata domana i svetska stru~na i pedagoka literatura, treba da
posetuva seminari za obuka i usovruvawe na direktorite od sferata na
menaxmentot vo obrazovanieto i pedagogijata. Osobeno va`no mesto vo
instruktivno-pedagokata rabota direktorot na u~iliteto ima sovetodavnata
funkcija. Sovetuvaweto ima silno i dolgotrajno vlijanie vrz lueto i efektivnosta
na organizacijata. Toa pretstavuva zboruvawe so li~nosta na na~in koj pomaga
na taa li~nost da gi rei problemite ili da pomogne da se sozdavaat uslovi koi
e ovozmo`at da go podobri nejzinoto odnesuvawe.Toa vklu~uva:
-mislewe
-primena na iskustveni soznanija
-poznavawe na ~ove~kata priroda
27

, . (1998) ,
: , .227

20

-vreme
-~esnost
-so~uvstvo
-qubeznost.28
Sovetuvaweto podrazbira neto mnogu povee otkolku da mu se ka`e
nekomu to da pravi opredeleni problemi. Voda~ite mora da gi demonstriraat
slednive kvaliteti za da sovetuvaat efikasno:
po~it kon vrabotenite(
, )
samosvesnost ( ,
)
kredibilitet ( ),
empatija ( ,
).29
Vr{ej}i

ja ovaa funkcija, direktorot na u~iliteto prakti~no ja poka`uva i

doka`uva gri`ata za permanentno profesionalno usovruvawe na personalot vo

u~iliteto, to e mnogu zna~ajno za unapreduvaweto i usovruvaweto na
rabotata na u~iliteto. No, treb da se istakne faktot deka dobar del od
direktorite vo u~ilitata ne se vo sostojba celosno i kvalitetno da odgovorat na
ovaa funkcija, bideji postoi otvoreniot problem so nivnoto bazi~no profesionalno
obrazovanie i nivnoto permanentno usovruva.
Zada~i i vetini koi treba da gi poseduva direktorot-menaxer vo
u~iliteto
Za da mo`e da odgovori na site prethodno navedeni funkcii, direktorot e
treba sekojdnevno da izvruva mnogu zada~i. Za da mo`e toa uspeno da go
pravi, treba da poseduva povee vetini, koi }e bidat prika`ani soglasno
kategorizacijata na Xon Din:30
-Edna od osnovnite zada~i na direktorot e izgotvuvawe na planot
za razvoj na u~iliteto. Za taa cel potrebno e najprvo da se naglasat celite na
28

, ., , .. (2004) , ,
, : , .237
29

30
Dean, J. (1995) Managing the Primary School, New York: Routledge, p. 14-17

21

u~iliteto, potoa da se osigura deka celite se osmisleni i provereni, a potoa da se

pristapi kon sostavuvawe na u~iliniot plan, koj to treba da se zasnova na jasni
i sprovedlivi politiki. Potrebni vetini za uspeno izvruvawe na ovaa zada~a se:
pretstavuvawe ili prezentirawe, komunicirawe, pregovarawe, vodewe diskusii,
donesuvawe na odluki, planirawe i evalvirawe.
-Druga osobeno va`na zada~a na direktorot na u~iliteto e
organizacija i realizacija na kurikulumot na nastavata. Vo ramkite na ovaa
zada~a potrebno e da se izvri naglasuvawe na filozofijata na u~iliteto vo
pogled

na

kurikulumot,

da

se

osigura

deka

nacionalniot

kurikulum

implementiran, da se sogleda deka segmentite vo kurikulumot se sprovedeni, da

se potvrdat kontinuitetot i doslednosta vo sproveduvaweto na kurikulumot, kako i
da se zajakne razvojot na kurikulumot. Potrebni vetini za realizacija na ovaa
zada~a se: prezentirawe, komunicirawe, planirawe, pregovarawe, donesuvawe
odluki i evalvirawe.
-Tretata zada~a na direktorot na u~iliteto e organizacija na rabotata
na u~ili{teto. Vo sklop na ovaa zada~a se: efektivnoto organizirawe na
u~iliteto za predavawe i u~ewe, razvivawe na struktura na u~iliteto so
efektivno upravuvawe, efektivno rasporeduvawe na personalot, obezbeduvawe
na efektivno koristewe na vremeto, prostorot i resursite. Potrebni vetini za ovaa
zada~a se: prezentirawe, komunicirawe, pregovarawe, diskutirawe, reavawe na
problemi, donesuvawe na odluki, planirawe, delegirawe na ovlastuvawe i
evalvirawe.
-Slednata zada~a e naslovena kako upravuvawe so promenite vo
u~ili{teto i taa gi opfaa slednive neta: identifikuvawe na potrebnite promeni,
procena na situacija, planirawe i sproveduvawe na promenite, kako i evalvirawe
na efektite od promeni. Potrebni vetini za ovaa zada~a se: prezentirawe,
komunicirawe, pregovarawe, diskutirawe, reavawe na problemi, donesuvawe na
odluki, planirawe i evalvirawe.
-Zada~ata upravuvawe i komunicirawe so personalot gi sodr`i
slednive elementi: vodewe i motivirawe na personalot, efektivno delegirawe,
usoglasuvae na politikata na plati na personalot so nadle`n i nejzino
primenuvawe, rabotewe so problemite na personalot. Potrebni vetini za ova
zada~a se: konsultirawe, komunicirawe, pregovarawe, prezentirawe, reavawe
na problemi, donesuvawe na odluki, intervjuirawe, administrirawe i procenuvawe.
22

-Upravuvaweto so odnesuvaweto na u~enicite pretstavuva

zna~ajna zada~a za sekoj direktor na u~ilite. Vo toj kontekst treba da se
navedat slednive neta: vospostavuvawe na filozofija za gri`a na u~enici,
vospostavuvawe i odr`uvawe na modeli na dostojno odnesuvawe, obezbeduvawe
pridobivki za li~no i optestveno obrazovanie, vospostavuvawe i odr`uvawe na
sistemi za vodewe evidencija i zabeleki. Potrebni vetini za ovaaa zada~a se:
nabquduvawe, pregovarawe i diskutirawe.
-Vospostavuvaweto i ureduvaweto na odnosite pomeu
u~ili{teto i okru`uvaweto pretstavuva seriozna zada~a za sekoj uspeen
direktor na u~ilite. Vo tie ramki potrebno e da se pretstavuva u~iliteto vo
nadvoreniot svet, da se sorabotuva efektivno so nadle`nite, da se vklu~at
roditelite vo rabotata na u~iliteto, da se kreiraat i odr`uvaat vrski so u~ilita so
koi se sorabotuva, da se pottiknuva koristewe na zaednicata i sosedstvoto za
u~ewe. Ova bara vetini od tipot na komunicirawe, planirawe, organizirawe i
pregovarawe.
-Slednata zada~a e prili~no interesna, i kaj nas, za `al, relativno
malku zastapena vo rabotata na direktorite na u~ilitat, a toa e profesionalna
orientacija i marketing na u~ili{teto. Taa od svoja strana gi opfaa:
razgleduvawe na pogledite na roditelite, analizirawe na jakite strani, slabite
strani, mo`nostite i zakanite, vospostavuvawe na objektivni odnosi so javnosta,
planirawe i voveduvawe na programa na odnosi so javnost, evalvirawe na
uspehot od programata za odnosi so javnosta. Ovaa zada~a gi nalaga slednite
vetini: komunicirawe, nadgleduvawe, sposobnost za analizirawe na situacii,
planirawe, delegirawe, evalvirawe.
-Vodeweto na u~ili{nata administracija e seriozna, no ne mnogu
posakuvana zada~a od strana na direktorite na u~ilitata. Taa opfaa: nadzor vrz
administrativnata rabota na u~iliteto, upravuvawe so finansiite na u~iliteto,
prezemawe odgovornost za u~ilinata zgrada i okru`uvaweto, obezbeduvawe na
usoglasenost so regulativite za zdravje i bezbednost. Potrebni vetini za taa cel
se: administrirawe, finansisko upravuvawe, pregovarawe, planirawe, evalvirawe.
-Slednata zada~a ~esto pati im zadava mnogu problemi na direktorite na
u~ilitata, a toa e izborot i razvojot na personalot. Ovaa zada~a opfaa:
organizirawe i pomagawe vo primaweto na personalot, evalvirawe na procedurata
na primawe, vospostavuvawe na politika za razvoj na personalot i negovo
procenuvawe, kreirawe na programa za razvoj na personalot, so~uvuvawe na
23

zabelekite za personalot i sproveduvawe na potrebni izvetai. Potrebni vetini:

intervjuirawe,

nabquduvawe,

procenuvawe,

planirawe,

organizirawe,

izvestuvawe, evalvirawe, komunicirawe.

-Evalvacija na rabotata na u~ili{teto se odnesuva na toa da se
proceni tekovnata sostojba vo u~iliteto, da se vospostavi politika za ocenuvawe
i evalvirawe, da se organizira sistem za evalvirawe. Osobeno potrebni vetini za
ovaa namena se: komunicirawe, pregovarawe, planirawe.

Zaklu~ok

Zoto se sozdavaat i postojat u~ilitata? Edno e sigurno, a toa e, deka

ne zaradi sozdavawe na rabota za nastavnicite, ili pak za da postoi mesto kade
u~enicite e minuvaat pogolem del od denot, tuku odgovorot bi bil vo kontekst na
odrednicata deka u~ilitata postojat zaradi u~enicite. Poto~no, zaradi nivnata
li~na potreba i potreba na optestvoto, tie da se vospituvaat i obrazuvaat, a so
toa da se podgotvat za `ivot. Zaradi toa, no i zaradi potrebata od nivnoto
permanentno usovruvawe i osovremenuvawe, u~ilitata treba postojano da se
menuvaat za da mo`at, i spored uslovite, i spored strukturata, i spored na~inot
na rabotata, da gi zadovolat i da odgovorat na postavenite barawa. Od tie pri~ini,
evidentni mora da bidat i zalo`bite, tie denes radikalno da se promenat.
24

Menaxmentot ili upravuvaweto so u~iliteto vklu~uva promeni. Za da

se stigne do sovrenstvo vo raboteweto na sekoja organizacija, potrebni se ~esti
i mnogubrojni promeni. Uspenoto upravuvawe nalaga proces na izdr`ana
odgovornost kon barawata na personalot i loklnata sredina.31 Tenziite i stresnite
situacii ~esto se sretnuvaat vo obrazovnite institucii, a osobeno se naglaseni vo
devedesettite godini na ovoj vek. Naj~esto se rezultat na dadena promena, nekoj
nedostatok ili neuspeh vo prifaaweto na potrebata da se stane sposoben za
promeni, otkolku to se obid za upravuvawe so promenite. Praaweto za
upravuvawe so edno u~ilite kako organizaciski sistem e sutinsko praawe koe
e tesno povrzano so opstojuvaweto na taa institucija. Imeno, nesoodvetnoto
upravuvawe doveduva do nerealizirawe, odnosno neostvaruvawe na celite na
u~iliteto, a bez toa nema opstanok.
Razbiraweto na menaxmentot e proces koj bara prifaawe,
integracija i sproveduvawe. Menaxmentot egzistira ili kako rezultat

na

prezentirawe na efektivnata praktika, ili pak kako aplikacija na teoretskite modeli

vo praktikata. Procesot na upravuvawe, gledano efektivno,

e rezultat od

prezemawe na nekoja teorija ili opiuvawe na nekoja praktika i nivno

primenuvawe vo specifi~ni situacii i vo opredelen kontekst. Da se stane direktormenaxer na u~ilite e u~ewe za vklu~uvawe vo debati i vrednosti na u~iliteto.
Toj e celosno naso~en i se gri`i za postignuvawe na rezultati.
Postoeweto na rezultati podrazbira vospostavuvawe na komplet ili sistem
od vrednosti za prirodata na tie rezultati i za nivnoto zna~ewe, zaradi koe tie
treba da se postignat. Stanuvawe na uspeen direktor-menaxer e vsunost
razvivawe na kapacitetot da se razbere prirodata na rezultatite i postignuvawata,
i istite da se povrzat vo soodvetni sistemi na vrednosti.

31

, . (2000) , : , . 44

25

Koristena literatura
1.

Bush, T. & West-Burnham, J. (1994) The Principles of Educational Management, University of

Leicester: Longman
2.

Cole, G.A. (1996) MANAGEMENT Theory and Practice, London: Ashword Colour Press

3.

Covey S.R. (1992) Principle-Centered Leadership, New York: Rockefeller Center

4.

Dean, J. (1995) Managing the Primary School, New York: Routledge

5.

, . (1998) , :

6.

DuBrin, A.J. (1995) Leadership, USA: Houghton Mifflin Company

7.

, . (2010) , :

8.

Jerchulj, J. & Marinshek, S. (1997) Kaj je menedzment in kdo je menadzer, Ljubljana: Shola za

ravnatelje
26

9.

, T. (1995) , :

10.

Malic, J. (1985) Samoupravljanje u skoli, Zagreb: Skolska knjiga

11.

, . (1998) -

, :
12.

, . (2000) , :

13.

, ., , .. (2004) -

, , , :

14.

Sergiovani, J.T. (1996) Leadership for the Schoolhouse, San Francisco: Jossey Bas

15.

Vilotievic, M. (1993) Organizacija i rukovodjenje skolom, Beograd: Naucna knjiga

27