VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. I Institucionalna struktura Evropske unije Kakna je razlika med medvladno in nadnacionalno organizacijo?

Navedite primere medvladne in nadnacionalne organizacije! Kakna organizacija je v tem smislu EU? Pojasnite! Medvladna organizacija:klasina mednarodna organizacija,kjer so drave nosilci suverenosti; delajo po soglasnem naelu ko na nekaj pristane te ne zavezuje;vsaka drava ima veto (NATO) Nadnacionalna organizacija:ES je neodvisna od drave ima posebno subjektiviteto;ima od drav neodvisne institucije;dela po veinskem naelu (obiajno kvalificirane veine) EU 1.steber nadnacionalni (uredbe,direktive); 2.in3. steber medvladne (druge vrste aktov). Pojasnite glavne znailnosti temeljnih teorij evropske integracije! Neofunkcionalizem predstavnik Jean Monet;centralistina teorija;trdijo,da se bo EU razvijala tako, da bodo D postopno izgubile vso mo;mo bo prela na center EU;so jo hitro skritizirali Teorija medvladnega dogovarjanja decentralistina teorija;pravi,da so stebri integracije D; glavna mo je na D (kontra neofuncionalizmu).D sprejemajo vse odloitve;EU obstaja po odloitvi ali zaradi odloitve D Teorija vestopenjskega vladajna vmesna,kompromisna teorija,ki pravi da se v EU vlada na veih nivojih (vladanje institucij EU;del moi je v rokah drav lanic) Kaj oznauje izraz poglobljena integracija ali tesneje sodelovanje? Gre za institut,ki ga je vpeljala Amsterdamska pogodba izvajanje novih projektov. Ko gre za nove projekte EU,drave ne morejo blokirati razvoja tudi takrat ko nimajo pogodbe vseh drav lanic (Projekt EURO je bil vpeljan,eprav ga nimajo vse drave lanice,Schengen). Kakni so pogoji za lanstvo v EU? Pogoji:geograf mora biti evropski dravljan,ekonomsko mora biti trno gospodarsko,pravni red usklajen s pravnim redom EU, drava mora biti podpisnica Konvencije o lovekovih pravicah in spotovati lovekove pravice,formalno mora nasloviti pronjo na EU institucije (Komisija se v imenu EU pogoja z dravo;nato Svet sklene pogodbo o pristopu;vse drave lanice morajo tako pogodbo ratificirati). Kaj je to Evropski gospodarski prostor? V 90.letih EFTA in EU podpieta sporazum. V Evropskem gospodarskem prostoru je 30 drav. Doloa, da 3 dodatne drave Norveka,Islandija,Liechenstein sprejemajo zakonodajo EU s podroja notranjega trga. EU je v EGP.

Institucionalna struktura EU je specifina v svetovnem merilu. Pojasnite naelo 'institucionalnega ravnoteja' in njegov pomen v zakonodajnem postopku! Institucionalno ravnoteje nadomea naelo delitve oblasti. Med institucijami (evropski parlament, Svet, Komisija) mora biti ravnoteje. Institucije so enako mone, nobena ne prevlada nad drugima dvema. Ravnoteje ni enako v vseh postopkih, najbolj uravnoteeno je v zakonodajnem postopku (rednem), postopek soodloanja. Komisija da predlog, Svet in parlament soodloata;kvalificirana veina v Svetu. Zastopajo razline interese EK interesi celotne EU;Svet interesi D;EP interesi evropskih dravljanov.EK ima monopol nad zakonodajnimi predlogi lahko ga umakne;dva sozakonodajalca EP in Svet. Ko je veinsko naelo je komisija moneja,pri soglasnem naelu se mora bolj prilagajati. Kaj oznauje koncept demokratine legitimnosti? Zakaj institucije EU teje dosegajo legitimnost kot dravni organi? Ali menite, da je bolj demokratino veinsko ali soglasno naelo? Demokratina legitimnost koncept,ki ga je mogoe interpretirati na dva naina: -e vzamemo EU kot skupnost posameznikov,bi bila popolna legitimnost zagotovljena,v kolikor bi vsak od njih imel enako glasovalno pravico -e vzamemo EU kot skupnost drav,bi bila legitimnost zagotovljena tako,da bi vsaka drava imela enako glasovalno pravico. V skladu s principi demokracije,ki morajo imeti vgrajen mehanizem varovanja manjine pred veino, imajo manje drave EU relativno ve glasov kot velike drave. Evropski parlament velja za najbolj demokratino institucijo. Problem je bil v tem,da je imel omejene pristojnosti,toda pogodbe so mu poveevale pristojnosti. Poslanci po strankah toda prave evropske stranke ne obstajajo zato tudi evropski parlament ne odraa demosa. Nimamo evropskih medijev. Komisija dravljani nimajo vpliva na njihovo delo. Svet - oitek letel na tajne seje. Delno se te seje odpirajo,ko gre za glasovanje o zakonodajnih aktih. Bolj demokratino naelo je soglasno naelo (ker ima vsaka drava veto). Ni pa najbolj prav, ker si lahko D priredijo zakonodajo in vsiljujejo svoje odloitve. Prevlada manjine nad veino pri soglasnem naelu npr. Malta. Prav je tisto,kar veina hoe zato veinsko naelo. Po drugi strani ne more vedno obstajati to naelo. Pojasnite, kako Lizbonska pogodba poveuje demokratinost EU! S poveanjem pristojnosti Parlamenta;odpira seje Sveta;poveuje varovanje lovekovih pravic v EU; poudarja neekonomske vrednote (solidarnost,mir,varnost). Pojasnite razmerje med Svetom EU in Evropskim svetom! Svet EU sede v Bruslju,razen april,junij,oktober Luksemburg. Je glavni zakonodajalec. Sestavljajo ga po en predstavnik na ministrski ravni iz 2

vsake D s pristojnostjo zavezati svojo vlado. lani Sveta so politino odgovorni svojim nacionalnim parlametnom. Svet se sestaja v razlinih sestavih,kar pa je odvisno od teme diskusije. Evropski svet:voditelji drav lanic;ni zakonodajalec;podaja okvire. Pri obeh gre za nadnacionalne interese. Kaj oznauje izraz 'dvojna legitimnost' (ali dvojni mandat) drav lanic EU? Menite, da je potrebna ali pa bi zadostovala zgolj ena? Gre za to,da so drave zastopane dvakrat enkrat v parlamentu in enkrat v Svetu. Evropski parlament ni tako vezan na drave. Svet EU je bolj nacionalno orientiran. e desetletje potekajo v EU diskusije o tem, da je potrebno zmanjati tevilo komisarjev. Diskutirajte razloge za in proti zmanjanju tevila komisarjev v Komisiji EU! ZA:premalo resorjev;teko odloanje;neodvisnost komisarjev;bolje bi delali; bili bolj uinkoviti PROTI:demokratinost; komisarji so neodvisni strokovnjaki,ki ne zastopajo interesov drav, toda neformalno vseeno zastopajo ugled svoje drave Naelo koligialnosti eden za vse,vsi za enega vsem komisarjem ni mogoe zagotoviti enake ali vsaj primerljive resorje Opredelite pomen Evropskega parlamenta za odpravo demokratinega primanjkljaja in vzpostavitev institucionalnega ravnoteja v EU! To je najbolj demokratina institucija,ki je neposredno izvoljena s strani dravljanov. Zastopa njihove interese in je v 85% izenaena s Svetom, torej v tem smislu vzpostavlja institucionalno ravnoteje. Diskutirajte dolobe protokola o veji vkljuitvi nacionalnih parlamentov v zakonodajni postopek na ravni EU? Zakaj je to smiselno, kje so teave? Menite, da so nacionalni parlamenti pripravljeni na takno vlogo? Protokol vsebuje dolobe kako vkljuiti nacionalne parlamente v zakonodajni postopek zahtevo da Komisija,vse osnutke zakonodaje predloi tudi nacionalnemu parlamentu. Vsak nacionalni parlament ima dva glasova. e 1/3 ugovarja bo Komisija morala predlog predloiti. Kaj ureja Zakon o sodelovanju med Dravnim zborom in Vlado v zadevah EU? Vlada v zadevah EU zastopa Slovenijo. Najmanj enkrat letno. Minister mora zastopati interese RS in je zato odgovoren DZ. DZ mora seznanjati o em so se pogovarjali v Svetu EU. DZ mora pomagati ministrom. Kaj oznauje izraz komitologija? V em se kae demokratini problem komitologije? Komiti = odbori

Gre za sistem odborov,odloanje na niji ravni,podustavni ravni,v praksi sprejemajo veino odloitev. Dravljani jih ne morejo nadzirati. Problem je,da je zelo nepregledna. Delovne skupine (ok250) po en lan iz D,preceduje nekdo iz komisije (sestavljajo predloge), so strokovnjaki na podrojih.Ne delujejo transparentno,teko razlikovati med tehninim in politinim vpraanjem. Gre za vpraanja,ki so obiajno strokovne narave in politike to ne zanima. Pojasnite razlike med ES in EU! Kakno je razmerje med njima? Zakaj je 9. Maj dan Evrope? ES je do uveljavitve Lizbonske pogodbe predstavljala najvijo integracijo na podlagi PES. Pravo ES je bilo najobseneji del prava EU. EU je bila do Lizbonske pogodbe skupni okvir za sodelovanje na vseh podrojih: 1. Steber: ES in ESAE lo je za nadnacionalno sodelovanje 2. Steber SZVP lo je za medvladno sodelovanje 3. Steber SPPKZ lo je za hibridni sistem sodelovanja z elementi nadnacionalnega in medvladnega sodelovanja. Lizbonska pogodba je tristebrno strukturo odpravila in ES nadomestila z EU. 9. Maj je dan Evrope zaradi prelomnega trenutka,na ta dan leta 1950 je bivi Francoski minister Robert Schuman predstavil svojo Schumanovo Deklaracijo, s katero je predlagal ustanovitev nove zveze evropskih drav, in odpravo dolgoletnih nesoglasij med Francijo in Nemijo. Pojasnite razliko med EU in Svetom Evrope! Ali je EU lanica Sveta Evrope? EU: - nadnacionalno zgradbo institucij - ideja EU temelji na iri ciljih - gre za integracijo drav Svet Evrope: - temelji na medvladni sestavi institucij, odloa se s soglasjem - njen cilj je varovati lovekove pravice, in temelji na EKP, ki jo morajo lanice ratificirati. - gre za sodelovanje drav lanic, ima 47 lanic, EU ni lanica. Kaj je to Enoten evropski akt? V em se notranji trg razlikuje od carinske unije oziroma od monetarne unije? EEA je bil podpisan 17 in 28 februarja 1986, spreminjal je ustanovne pogodbe, ki so zaele veljati 1. Januarja 1987, v njem so se drave zavezale, da bojo ustanovile notranji trg, ravno tako je v njem prvi omenjen EU kot cilj integracije. EEA pa nastane na podlagi Bele knjige, ki jo izda Komisija leta 1985, v njej pa je napisanih 300 ukrepov s katerimi naj se vzpostavi notranji trg do konca leta 1992. CARINSKA UNIJA: - je najnija stopnja integracije od omenjenih treh, - postavlja enotne carine za uvoz iz drav nelanic - skupna carinska tarifa NOTRANJI TRG: - gre za vijo stopnjo integracije - vzpostavi se lahko ele ko je vzpostavljena carinska unija s rostim pretokom storitev in blaga 4

- skupno oblikovanje zunanjetrgovinske politike do tretjih drav ne lanic - vzpostavitev prostega pretoka kapitala in delavne sile MONETARNA UNIJA: - najvija stopnja integracije - vzpostavi se po vzpostavitvi prejnjih dveh integracij - gre pa e za vzpostavitev skupne politike na notranjegospodarskem, socialnem in monetarnem podroju. Kaj je Lizbonska pogodba? Ali dri, da je Lizbonska pogodba ukinila veljavnost Pogodbe o ES? Lizbonska pogodba je uradno imenovana Pogodba o reformi PES in PEU. Lizbonska pogodba je v vejem delu prevzela dolobe, sicer nikoli veljavne Ustavne pogodbe, iz nje je izkljuila zgolj najsporneja doloila. Podpisana je bila 13. Decembra 2007 v Lizboni, veljati pa je zaela 1. Decembra 2009. Lizbonska pogodba ni ukinila veljavnosti Pogodbe o ES vendar jo je samo spremenila in sicer kar 295 krat, najvidneja sprememba pa je to, da jo je preimenovala v Pogodbo o delovanju EU (PDEU). Kaj je Listina EU o temeljnih pravicah? Kakna je njena vsebina in pravni status? Pojasnite razmerje med Listino in Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah in poglavjem Ustave RS o varstvu lovekovih pravic! Listina EU o temeljnih pravicah predstavlja varstvo dravljanov EU pred institucijami in telesi EU, ter do drav anic, ko te izvrujejo pravo EU. Sestavljena je iz 54 enov, ki so razdeljeni v sedem poglavji: - Dostojanstvo, - Svoboine, - Enakost, - Solidarnost, - Pravice dravljanov, - Sodno varstvo, - Splone dolobe o uporabi in razlagi Listine. Poleg tradicionalno politinih in civilnih, vsebuje tudi socialne in ekonomske pravice. Vsebuje nekatere pravice, ki jih vsebujejo e ustanovne pogodbe in EKP. ele Lizbonska pogodba podeli Listini EU o temeljnih pravica zavezujoo naravo in s tem enako pravno veljavo kot PDEU in PEU, izjema so Zdrueno kraljestvo, Poljska in eka. Razmerje med Listino EU o temeljnih pravicah in EKP, je podobno razmerju med delom Ustave RS, ki zagotavlja lovekove pravice in EKP. EKP zagotavlja minimalni standard lovekovih pravic v Evropi, medtem ko Listina in Ustava zagtavljata iri obseg pravic. EKP, v primerjavi z Listino in Ustavo zaotavlja zunanje pravno varstvo, ki se izvaja na sodiu za lovekove pravice v Strasbourgu. Na podlagi priloenega lanka govora podpredsednice Komisije in Sporoila Komisije ocenite glavne izzive EU sodobnega asa in narte za prihodnost!

Najveji problemi in izzive EU sodobnega sa so gospodarska kriza, ki je poveala brezposelnost in s tem tudi revino v EU, ravno tako pa je zamajala finanne ustanove. Izzivi s katerimi se mora EU spopasti so: - Pametna rast in razvoj gospodarstva, - Trajnostna rast gospodarstva, konkurenno in zeleno gospodarstvo, - Vkljuujjoa rast, visoka stopnja zaposlenosti. Cilji EU, ki do leta 2020: - 75% prebivalstva v starosti od 20 do 64 let mora biti zaposlenih, - 3% BDP se mora nameniti razvoju in raziskovanju, - Na podorju podnebja in energije je potrebno dosei 30% znianje emisij, - Vsaj 40% mladih mora uspeno zakljuiti terciarno izobraevanje, - Revina naj bi ogroala 20 milijonov ljudi manj kot danes. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -v EU ne velja naelo delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno oblast; DRI; Svet je zakonodajna oblast in Komisija izvrilna oblast (lahko pa deluje tudi kot pravobranilec,inpektor,ni omejena zgolj na izvrilno oblast) -Komisarji v Komisiji delujejo po naelu kolegialnosti, kar med drugim pomeni, da Evropski parlament ne more izrei nezaupnice posameznemu komisarju; DRI; velja naelo kolegialnosti,zato lahko parlament izree nezaupnico le celotni Komisiji -Svet EU je pristojen Komisijo pozvati, naj pripravi predlog sekundarne zakonodaje; DRI; Svet, parlament in milijon dravljanov lahko pozovejo komisijo naj pripravi predlog zakonodaje; Svet EU ko gre za kazenske zadeve ne more sam pripraviti -Nacionalni ministri kot lani Sveta EU lahko podajajo predloge zakonodajnih aktov EU; NE DRI; ne more razen,e gre za podroje kazenskih zadev. Zakonodajno iniciativo ima Komisija. -V Svetu EU velja pri glasovanju naelo 'en minister en glas'; NE DRI; en komisar en glas; razen ko je predpisana soglasno naelo -Evropski dravljani ne morejo vplivati na sestavo Komisije ; DRI; na sestavo Komisije vplivajo vlade vsake drave;vsaka vlada D predlaga po enega komisarja -Splono sodie je nadrejeno Sodiu; NE DRI; Splono sodie ni nadrejeno. Vsako sodie ima svoje delo. -Redni zakonodajni postopek daje Evropskemu parlamentu monost veta na zakonodajni predlog; DRI;Ker je to postopek soodloanja. 6

-lane Sveta EU izvolijo dravljani EU na neposrednih volitvah; NE DRI; so ministri na nacionalni ravni;imenuje jih predsednik nacionalne vlade -Ministri drav lanic za svoje delo v Svetu EU odgovarjajo nacionalnim parlamentom; DRI; saj so ministri odgovorni po Zakonu o sodelovanju med DZ in vlado nacionalnim parlamentom -V Svetu EU velja naelo kolegialnosti; NE DRI; samo v Komisiji -Lizbonska pogodba ukinja Evropsko skupnost (ES), zaradi esar tudi ni ve razlikovanja med tremi stebri EU; DRI; ES je nadomestila EU -Tudi po Lizbonski pogodbi Komisija ohranja monopol nad zakonodajno pobudo; NE DRI;stebri so bili odpravljeni in v kazenskih zadevah Komisija nima monopola -Komisija je pri svojem delu neodvisna od Evropskega parlamenta ; NE DRI; Parlament potrjuje Komisijo, postavlja vpraanja in zahteva pojasnila -Lizbonska pogodba kot glavno mesto EU doloa Bruselj; NE DRI; Ne doloa ga Lizbonska pogodba -seje Sveta so tajne; DELNO DRI do Lizbonske pogodbe so bile tajne, z Lizbonsko pogodbo so javne ko ministri odloajo o zakonodajnih predlogih -Svet EU naeloma odloa veinsko in ne s soglasjem, naelo soglasja velja namre za Evropski svet. DRI je izrecno zapisano - EU ni lanica Sveta Evrope a jo kljub temu zavezuje Evropska konvencija o lovekovih pravicah! DELNO DRI EU ni lanica Sveta Evrope. EKP pa je tudi ne zavezuje, ker e ni pristopila k EKP. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. II Viri prava EU

Analizirajte vrste aktov institucij EU in njihove uinke. Glede na slednje, ali imajo ti akti funkcionalne ekvivalente v nacionalnem pravu? Primarni akti:mednarodne pogodbe,ustanovitvene pogodbe,splona naela prava EU Sekundarni akti:uredbe, direktive, odlobe,sklepi,priporoila in mnenja. Prve tri zavezujoe; zadnji dve nezavezujoi. Nacionalna zakonodaja,zakoni,podzakonski predpisi 7

Ekvivalenti:uredbe EU zakoni;sklepi (odlobe)-sklepi/odlobe;splona naela-splona naela, direktiva nima ekvivalenta -Kaj pomeni izraz acquis communautaire? Pomeni pravo skupnosti. Pojasnite razliko med implementacijskim rokom in vacatio legis! Implementacijski rok: implementacija pomeni prenos vsebine direktive na nacionalno zakonodajo. Ponavadi je ta rok 2 leti. Dokler rok ne potee D ni v nobeni zamudi. Vacatio legis:slui seznanitvi z aktom (ponavadi 15dni po njegovi objavi). Pomemben je za dravne organe,saj pomeni obveznost (ko potee),da prinejo z implementacijsko dejavnostjo. Po tem roku prine veljati (direktiva). Po kaknih postopkih se sprejema sekundarna zakonodaja EU? Kateri med njimi je prevladujo, kaj je zanj znailno? Zakonodajnem:uredba,direktiva,sklep; Nezakonodajnem:drugi akti (podzakonski predpisi) Prevladujoe so uredbe,ki so neposredno uporabne. D jih ne rabijo implementirati,saj z dnem ko potee vacatio legis veljajo in se uporablja v vseh D. Sluijo poenotenju prava EU. Prevladujoi je redni (soodloanje Sveta in Parlamenta;v Svetu velja kvalificirana veina. Poznamo pa tudi posebne postopke. Kateri so viri splonih pravnih nael in kakna je njihova vloga v pravnem redu EU? Viri splonih nael:mednarodno pravo;specifina prava; nacionalni pravni redi Vloga: zapolnjevanje praznin, temelj za presojo aktov EU,temelj za presojo nacionalnih ukrepov,ker D ravnajo v okvirih prava EU Kakna je razlika med uredbo in direktivo po lenu 288 PDEU? Analizirajte strukturo priloene uredbe in direktive! Uredba:v celoti zavezujoa;neposredno uporabna za vse D;poenotenje prava EU; objava v uradnem listu EU po izteku vacatio legis=neposredno uporabna;izenaena z nacionalnim zakonom Direktiva:zavezujoa glede cilja;uinkuje preko izvedbenega predpisa;harmonizacija (priblievanje) pravu EU;ni izenaena z nacionalnim zakonom. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -akt implementacije direktive je primerljiv z aktom ratifikacije PEU/PDEU; NE DRI 8

Implementacija direktive:pomeni prenos vsebine direktive toliken,da se doseejo cilji direktive. Direktive uinkujejo preko izvedbenih predpisov na nacionalni ravni. Je obvezna. Ratifikacija:je uradna potrditev besedila,o katerem so se D e sporazumele. Pogodbe morajo ratificirati D v skladu z vsebino svojih ustav. Ni obvezna. -veljavnost sekundarnega prava EU je odvisna tudi od mednarodnih pogodb, ki jih sklene EU z dravami lanicami in nelanicami ali mednarodnimi organizacijami; DRI Sekundarni pravni akti morajo biti v skladu z primarnimi pravnimi akti EU, med primarne akte EU pa pritevamo PDEU, PEU, Listina EU o temeljnih pravicah, mednarodne pogodbe, ki jih je EU sklenila z dravami alnicami ali nelanicami, ter splona pravna naela. -akti EU se objavljajo v uradnih jezikih EU v nacionalnih uradnih listih; NE DRI; v Uradnem listu EU -sklep je individualni pravni akt in kot tak zmeraj doloa naslovnika; NE DRI Sklep sicer je posamini pravni akt, vendar pa je Lizbonska pogodba v lenu 288 PDEU doloila, da je sklep lahko naslovljen na posameznika lai pa na dravo, in v takem pimeru velja za iri krog ljudi. -splona pravna naela imajo v pravu EU naravo primarnega pravnega vira;DRI -uredbe so bolj centralistini pravni akti kot direktive, zato bolj posegajo v avtonomijo drav lanic kot slednje. DRI 5/4 PDEU Uredbe so zavezujoe za vse D in neposredno uporabne,brez nasprotne volje D. - Lizbonska pogodba je izraz direktiva zamenjala z izrazom evropski zakon; NE DRI Lizbonska pogodba v PDEU e vedno uporablja termin Direktiva. - Lizbonska pogodba namesto odlob uvaja sklepe; DRI VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. III Delitev pristojnosti med EU in dravami lanicami

Pojasnite delitev pristojnosti med EU in dravami lanicami! V em je pomen razmejitve? Katera pravna naela opredeljujejo razmerje med EU in dravami lanicami ter kako? Temeljni len za delitev pristojnosti je len 4PEU,ki pravi,da D ohranijo vse pristojnosti,ki niso s pogodbo dodeljene Uniji. Od D Unija zahteva na podlagi naela lojalnega sodelovanja medsebojno spotovanje in pomo.

len 5 PEU: naela,ki opredeljuje razmerje med EU in D so: naelo prenosa pristojnosti,naelo subsidiarnosti,naelo sorazmernosti. Vse prenesene pristojnosti niso izkljune narave: Izkljune pristojnosti EU ni mogoe hkratno delovanje dveh ravni oblasti:skupna zunanja trgovinska politika,konkurenno pravo EU,ribitvo, kmetijstvo;se sprejemajo uredbe Deljene pristojnosti EU veina: se sprejemajo direktive Podporne pristojnosti EU:koordinacija nacionalnih zakonov Pojasnite razliko med naelom subsidiarnosti in primarnosti! Naelo primarnosti, doloa vrstni red veljavnosti e sprejetih pravnih predpisov na ravni EU, in dolo, da je predpis EU vije veljave kot kaknkoli predpis nacionalnih drav. Naelo subsidiarnosti pa omogoa nacionalnim zakonodajam, da posamezno podorje uredijo brez posredovanja EU. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -Drave lanice odloajo o tem, katere pristojnosti bodo imele institucije EU, in ne slednje same;DRI EUnima kompetenc o kompetenci -Naelo subsidiarnosti daje primat pri sprejemanju pravnih predpisov Evropski skupnosti; ele ko le-ta te pristojnosti ne izkoristi, so za odloanje pristojne drave lanice; NE DRI naelo subsidiarnosti omogoa mehanizme, za izbor ve institucionalnih ravni in sicer iz smeri nacionalnih proti nadnacionalni ravni. -Naelo subsidiarnosti pomeni, da so pristojnosti drav lanic podrejene (subsidiarne) pristojnostim institucij EU; NE DRI; EU ukrepa na podrojih,ki niso v njeni izkljuni pristojnosti,e D ukrepov ne morejo dosei -Naelo sorazmernosti omejuje avtonomijo drav lanic; DRI Naelo sorazmernosti nadgrajuje naelo subsidiarnosti in temelji na isti ideji. Naelo subsidiarnosti utemelji,da je EU pristojna delovati,naelo sorazmernosti pa zahteva,da EU pri poseganju v avtonomijo D ne pretirava. -V skladu z naelom sorazmernosti ima direktiva kot oblika pravnega akta prednost pred uredbo; DRI ker pua ve monosti D kot uredba - Glede na naelo prenosa pristojnosti lahko institucije EU deoloene pristojnosti (zlasti nekaterih podrobnih vpraanj) delogirajo dravam lanicam! NE DRI naelo prenosa pristojnosti omejuje delovanje institucij EU na ta nain, da ima EU zgolj tiste pristojnosti ki so ji jih podelile drave lanice v ustanovitvenih pogodbah. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. IV in V Razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom

10

Odnos med pravom EU in nacionalnim pravom urejajo tiri temeljna naela. Pojasnite, katera in kakne so povezave med njimi! Naela:primarnosti,avtonomnosti,neposredne uporabe (da se lahko akt EU uporabi v nacionalni zakonodaji;pravo EU je domae pravo sodnik ga mora poznati in uporabljati),neposrednega uinka (pravica posameznika da se sklicuje na dolobo pred nacionalnimi organi). Urejajo odnos med aktom EU in nacionalnim aktom; niso zapisana v pogodbi;razvilo jih je sodie EU; so bolj pravna naela. Preberite sodbo Sodia v zadevi Van Gend en Loos. Opredelite dele, ki so po vaem mnenju bistveni. Pojasnite, na kaken nain je Sodie pravo EU razmejilo od obiajnega mednarodnega prava? VAN GEND EN LOOS najpomembneja sodba; opredelili pravo EU kot samostojni pravni red s svojimi temeljnimi naeli (4naela); nov pravni red;subjekti so drave in posamezniki Preberite sodbo Sodia v zadevi Costa/E.N.E.L. in pojasnite, kaj pomeni, da je pravo EU avtonomno, in kaj, da je primarno? Zakaj menite, da je to naelo e danes predmet diskusij? COSTA/E.N.E.L. bolj natanno pove kaj pomeni naelo primarnosti; kasneji nacionalni akt ne more spremeniti akta EU; D ne morejo spreminjati prava EU;drave jemljejo to kot alitev, saj neka uredba ne more biti nad ustavo drave Kaken je pomen naela 'lex posterior derogat legi priori' v pravnem sistemu EU? Ne velja v odnosu med nacionalnim pravom in pravom EU,e je kasneje pravo nacionalno, prejnje pa pravo EU. Znotraj prava EU pa to naelo velja (kasneja uredba razveljavi prejnjo). Kaj pojem neposredni uinek, kot izhaja iz zadeve van Gend en Loos in drugih, doda k neposredni uporabnosti? Ali lahko ima pravilo EU neposredni uinek, ne da bi bilo tudi neposredno uporabno? Da se lahko posameznik sklicuje na akt pred nacionalnim sodiem. Akt lahko ima neposredno uporabnost, nima pa neposrednega uinka, obratno pa ne gre. Pogodbe se neposredno uporabljajo, ko so ratificirane v vseh D. Uredbe se neposredno uporabljajo ko potee vacatio legis. Direktive se neposredno uporabljajo,ko se implementirajo oz. ko potee implementacijski rok. Direktiva se neposredno ne uporablja,ko je implementirana (sklicuje se na zakon). e ni implementirana oz. je napano se neposredno uporablja. Prvi pogoj za neposredni uinek je neposredna uporabnost; drugi pogoj je pravno popolna norma.Neposrednega uinka nimajo pravno nepopolne norme. Pravno popolne norme lahko imajo vertikalni ali horizontalni uinek (uinek med posameznikoma). Norme, ki ne nalagajo obveznosti dravljanom nimajo horizontalnega uinka. Uredbe imajo naeloma horizontalni in vertikalni uinek. Direktive so akt hramonizacije in so naslovljene na D zaradi tega imajo samo vertikalni neposredni uinek (v tem primeru se drava razlaga ire vse kar se financira iz dravnega prorauna). Nova sodna praksa pa doloa, da lahko imajo tudi horizontalni neposredni uinek v 11

kolikor izvajajo splona pravna naela. e ni neposrednega uinka imamo e lojalno razlago in odkodnino. Pojasnite, zakaj je potreben neposredni uinek dolob prava EU! Naeloma omogoa pravni uinek oz. poveuje uinek prava EU. e daje pravo EU ve pravic kot nacionalno se lahko posamezniki sklicujejo na pravo EU kar pred nacionalnimi organi. Preberite lanek v gradivu in diskutirajte o pomenu sodbe Sodia v zadevi Kckdeveci! Sodie doloi horizontalni neposredni uinek, ker gre za splona pravna naela. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: -Naelo primarnosti je tesno povezano z naelom subsidiarnosti; NE DRI;nista povezani, subsidiarnost se nanaa na pristojnost EU kdaj lahko deluje; ko se na podlagi subsidiarnosti utemelji pristojnost EU pa je potem pravo EU primarno -Naelo subsidiarnosti je nasprotno naelu primarnosti; NE DRI; nista nasprotni, gre za dve razlini naeli, glej zgornji odgovor -Pogodba o delovanju EU vsebuje dolobe o naelu primarnosti; NE DRI;Imamo pa izjavo o primarnosti priloeno pogodbi. -Neposredna uporabnost akta EU je pogoj za neposredni uinek dolob zadevnega akta; DRI; Implementacijski rok mora pretei -Direktive se neposredno ne uporabljajo, saj predpostavljajo izvedbeno zakonodajo drav lanic; NAELOMA DRI; e pa je rok potekel za implementacijo se uporablja neposredno. -Razlika med direktivami in uredbami je ta, da je uredba neposredno uporabna, direktiva pa ne; NE DRI; glej zgoraj -Direktiva prine veljati s potekom implementacijskega (izvedbenega) roka in do tega roka ni neposredno uinkovita; NE DRI; veljati zane z iztekom vacatio legis; drugi del trditve pa DRI -Drave lanice se v sporih proti posameznikom pred nacionalnimi sodii ne morejo sklicevati neposredno na dolobe prava EU; Pri direktivah se ne more, drugae pa se lahko -Neposredni uinek prava EU je stvar nacionalnih sodi, ne pa tudi dravnih organov izvrilne veje oblasti; NE DRI; tudi drugi organi ga morajo upotevati -Sklicevanje posameznikov na dolobe pravnih aktov EU ni mogoe v razmerju proti drugim posameznikom, temve le proti dravnim organom;Odvisno za katero dolobo in kateri akt gre: direktiva se ne 12

more do posameznika (izjema Kucudecivi); pogodbe nekatere imajo horizontalni uinek in se nanje lahko sklicuje. -direktive so naslovljene na zakonodajno in izvrilno oblast drav lanic, ne pa na sodno, zato jih nacionalni sodniki niso zavezani upotevati; NE DRI; naslovljene so na vse (sodnike zadevajo e niso pravoasno implementirane) -neposredni uinek dolob prava EU pomeni monost Sodia EU, da pravo EU uporabi v sporih med posamezniki oz. v sporih med posamezniki in dravami lanicami; NE DRI; Nacionalni organi dajajo uinek in ne Sodie EU. Lahko se toijo samo institucije. -Tako kot dolobe direktiv tudi dolobe Pogodbe o delovanju EU nimajo neposrednega uinka v horizontalnih razmerjih, saj je Pogodba (tako kot direktive) naslovljena na drave lanice. Nekateri leni imajo tudi horizontalni neposredni uinek. -Dolobe pravnih aktov EU, ki imajo horizontalni neposredni uinek, ustvarjajo tako pravice kot obveznosti za posameznike; DRI obveznosti za posameznike ustvarjajo horizontalni neposredni uinek. Nacionalna sodia so zavezana uporabljati lojalno (konsistentno) razlago zgolj v postopkih s horizontalnim razmerjem med strankama; NE DRI; Lahko je tudi vertikalno razmerje,e ni izpolnjen kateri drug pogoj; veinoma pa se uporablja pri horizontalnih -naelo lojalne ali konsistentne razlage nacionalni sodnik uporabi le, e se nanj sklicujejo stranke; DRI -Obveznost lojalne razlage obstaja ex officio; DRI -Pogoj za odkodninsko odgovornost drave lanice zaradi kritve prava EU je ugotovitev kritve s strani Sodia EU; NE DRI; samo nacionalno sodie ugotovi te kritve (pri nas po OZ) -Drave lanice lahko odkodninsko odgovarjajo zaradi nepravilne implementacije direktive, tudi e imajo relevantne dolobe direktive neposredni uinek; Odkodnina je subsidiarna; ne more uporabiti uinkov iz horizontalnega ali vertikalnega uinka; lahko pa zahteva odkodnino,e je nastala koda, ki je neposredni uinek ne sankcionira -Odkodninska toba zoper dravo lanico pred Sodiem EU je dopustna zgolj, ko se dravi oita dovolj resna kritev prava EU (sufficiently serious breach); Toba zoper dravo EU se vloi pred nacionalno sodie; dovolj resna kritev je pa dodan pogoj in pogoj iz OZ

13

-PDEU doloa, da drave lanice odkodninsko odgovarjajo posameznikom, v kolikor koda nastane s kritvijo prava EU; V PDEU to ni zapisano; naelo je sodie razglasilo v zadevi Frankovich -Klavzula lojalnosti (len 3(4) PEU) je pravni temelj za odkodninsko odgovornost drave zaradi kritve prava EU; DRI; izrecni temelj pa je zadeva Frankovich -Odkodnine posameznikom za kodo, ki so jo s kritvijo prava EU povzroile drave lanice, dodeljujejo nacionalna sodia;DRI -Pogoj za pridobitev odkodnine od drave je dokaz subjektivne odgovornosti slednje; objektivna odgovornost; pogoj dovolj resne kritve -Drava odkodninsko odgovarja za vse drave organe, z izjemo sodnih (naelo neodvisnosti sodnikov); NE DRI; tudi za sodne odgovarja samo zadnja instanca (KBLER); neodvisnost sodnika ni arbitrarna neodvisnost -Posledice nezmonosti neposrednega uinkovanja norme prava EU so omiljene, ker drava v taknem primeru vedno odkodninsko odgovarja; NE DRI; to ni ovira za odkodnino (e je nekdo po nedolnem zaprt mu tudi ne pripada odkodnina). -Odkodninska odgovornost drave ni mogoa v primeru, ko je o zadevi odloeno pravnomono (res iudicata), pa eprav pravo EU s strani nacionalnega sodia ni bilo upotevano. NE DRI; ni vedno odkodninske odgovornosti Leta 2002 je Svet EU sprejel direktivo, ki zavezuje drave lanice k temu, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaposlenim nosenicam vsaj enoletni plaani materinski dopust. Dravam lanicam je bilo dano eno leto asa za izvedbo direktive. Po grkem zakonu iz leta 1998 je bilo nosenicam zagotovljeno tri mesece materinskega dopusta. Ta zakon ni bil spremenjen ali zamenjan. Aprila 2006 je Sodie ES v okviru lena 258 PDEU (prej len 226 PES) razsodilo, da je Grija krila svojo obveznost implementirati direktivo. Aphrodite, grka dravljanka, je zaposlena pri Mestnem svetu v Atenah. Je nosea in je od delodajalca zahtevala 1-letni materinski dopust. Njena zahteva je bila zavrnjena iz razloga, da je po grkem pravu upraviena le do 3-mesenega materinskega dopusta. Maria, grka dravljanka, je zaposlena v butiku veleblagovnice v Solunu; je nosea in na zahtevo po 1-letnem materinskem dopustu je dobila enak odgovor kot Aphrodite. Giulia, italijanska dravljanka, je sodelavka od Aphrodite, ki je tudi nosea; njena zahteva po materinskem dopustu je bila v celoti zavrnjena iz razloga, ker je materinski dopust po grkem pravu namenjen zgolj grkim dravljankam.

14

Svetujte vsem trem gospem o morebitnih pravicah, ki jim jih podeljuje pravo ES! Svetujte tudi Komisiji, ali lahko proti Griji izvede e kakne dodatne ukrepe, da bi izvedla direktivo! Aphrodite:sklicuje se na direktivo (to imenujemo neposredni uinek). Ali so izpolnjeni pogoji za neposredni uinek? 1.neposredna uporabnost je podana,ker je implementacijski rok potekel; 2. Pravno popolna norma (komu gre pravica in kakna pravica gre za nosenice 1leto dopusta); 3.vertikalno razmerje ali splono pravno naelo(za splono pravno naelo ne gre;vertikalno razmerje je izpolnjeno ker je mestni svet drava). Ker so vsi pogoji izpolnjeni lahko toi mestni svet v Atenah. Maria:1.pogoj izpolnjen;2.pogoj izpolnjen; 3.pogoj ni izpolnjen, podan je horizontalni uinek in v ozadju tega je potrebno poiskati splono pravno naelo Maria se ne more sklicevati na direktivo in ne more toiti butika. Naelo lojalne razlage: nacionalno pravo razlagamo v duhu prava EU; mogoa je ko nacionalno pravo dopua razline razlage; praviloma razlago dopuajo pravni standardi Maria lahko toi Grijo pred nacionalnim sodiem za odkodnino po Frankovichu (po nacionalnih odkodninskih pravilih). Giulia:18.len PDEU naelo prepovedi diskriminacije na podlagi nacionalnosti-na podlagi tega je izenaena z Aphrodite in lahko toi in uporabi direktivo Komisija lahko vloi novo tobo in zahteva denarno kazen Direktiva 2003/333/ES o podaljanih poitnicah doloa, da so vsi delavci upravieni do enoletnega neplaanega dopusta po 18 mesecih nepretrgane zaposlitve. Direktivo je bilo potrebno izvesti do 1. januarja 2005. e septembra 2004 pa je Slovenija sprejela (fiktivni) Zakon o neplaanem dopustu, ki doloa, da so vsi delavci upravieni do najve treh mesecev neplaanega dopusta po 'treh letih nepretrgane zaposlitve.' Andreja je zaposlena kot vodja kadrovske slube zasebne gospodarske drube 'Pot k zdravju', ki je dobila koncesijo obine Maribor za izvajanje patronane slube in zdravstvene nege na njenem obmoju. Te storitve so v celoti financirane iz javnih finannih sredstev, vsaka odloitev o prenehanju delovanja katere od izpostav drube pa potrebuje predhodno soglasje ministra za zdravje. Andreja se je odloila, da eli odmor v karieri, v katerem bi potovala po svetu. Zaprosila je za neplaan dopust v dolini 10 mesecev. V drubi 'Pot k zdravju' je bila zaposlena 24 mesecev. Vendar pa je druba zavrnila njeno zahtevo iz razloga, da ni upraviena do nobene prekinitve, ker e ni zaposlena vsaj tri leta, kot to zahteva Zakon o neplaanem dopustu. Svetujte Andreji, ali ji je pravo ES pri tem lahko kaj v pomo. Pri svojem odgovoru upotevajte pomen neposrednega uinka, lojalne razlage in odkodninske odgovornosti drave. Ali so pogoji izpolnjeni: 1.pogoj izpolnjen, drugi tudi,3.pogoj e gre za vertikalno razmerje lahko toi to podjetje; e gre za horizontalno razmerje:splono naelo NE, lojalna razlaga NE; lahko zahteva odkodnino Pojasnite pomen naela lojalne (konsistentne razlage) za uinkovitost prava EU ter njegove morebitne omejitve! 15

Lojalna razlaga:da se nacionalno pravo razlaga v duhu EU; mogoa ko nacionalno pravo dopua razline razlage;uinek se da pravu EU ko se pri razlagi nacionalnega prava uporabi pravo EU; ne more se vedno uporabiti ne zahteva se contra legem (da bi prilo kaj drugega v potev kot doloa nacionalno pravo);ne sme se vzpostaviti kazenska odgovornost Potronik iz Maribora je sklenil zavarovalno pogodbo z zavarovalnico, ki ima sede v Ljubljani. Po nastanku kodnega dogodka je prilo do spora. V splonih pogojih priloenih k zavarovalni pogodbi je bilo prorogirano sodie v Novi Gorici (po pojasnilu zavarovalnice, ker se tam spori relativno hitro reujejo in to je zavarovalnici in okodovancu zaradi visokih zamudnih obresti lahko v korist odvisno pa kdo zmaga in kakni stroki so nastali med pravdo). Tonik (potronik) meni, da je takno doloilo v pogodbi zanj neugodno in da mu nastajajo dodatni stroki prevoza in izgube asa. e posebej je to relevantno za stroke njegovega odvetnika.Njegov odvetnik izpodbija prorogacijo sodia kot nepoteno klavzulo po Zakonu o varstvu potronikov (ZVPot) in Direktivi 93/13/EGS o nepotenih prodajnih pogojih. Sodie v Novi Gorici ne sprejme delne ninosti pogodbe (oz. dolobe iz splonih pogojev), ker prav taken primer (prorogacije sodia) v ZVPot ni zapisan, v direktivi pa prav tako ne. Dejstvo, da je Sodie ES e razsodilo (razlagalo omenjeno direktivo), da je enostransko in vnaprej doloen pogoj s strani prodajalca tudi prorogacija v kodo potronika nien, pa, tako trdi sodie v Novi Gorici, sodie ne more upotevati, ker gre v sporu za horizontalno in ne vertikalno razmerje. Svetujte odvetniku tonika! Sodna razlaga postane del dolobe oziroma direktive. Ali bi lahko lo za neposredni uinek? Ali so izpolnjeni pogoji? 1.in2.da; 3.vertikalnega razmerja ni. Zavarovalnica: potronika sta v horizontalnem razmerju zaradi tega ne gre za neposredni uinek. Preostane nam monost nelojalne razlage (e je v pravu EU doloeno,da je prorogacija nepoten pogoj mora nacionalni sodnik to upotevati). Lahko se sklicuje na direktivo. Direktiva Sveta EU o harmonizaciji prava na podroju zavarovalnih pogodb t. 2005/777/ES je vsebovala med drugim naslednje doloilo: "Zavarovalne pogodbe ne smejo omejevati odkodnine za prevoz blaga za znesek, ki bi bil niji od 50% dejansko nastale kode. Drave lanice so dolne svojo zakonodajo uskladiti s to direktivo najkasneje do 28.3.2006." Podjetje Scarpone S.A.R.L. (naronik prevoza) trgovskega blaga je v decembru 2006 sklenilo zavarovalno pogodbo o zavarovanju izvozne poiljke pri italijanski zavarovalnici Assicurazione Limitata SA, v zasebni lasti. Tovor je bil unien v poaru dne 1.4.2007, zavarovalnica pa prizna le 15.000 evrov odkodnine, sklicujo se na svoje splone pogoje, po katerih je blago zavarovano le za 15 evrov po kg, e ni sklenjeno dodatno zavarovanje za dragoceni tovor. Zavarovalnica se tudi sklicuje na dolobo italijanskega Codice Civile, po kateri je mogoe s pogodbo omejiti odkodnino na doloen znesek na mersko enoto, e ta znesek ni pretirano nizek. Scarpone lahko dokae, da tovor tehta 1000 kg, njegova dejanska vrednost pa je 200.000 evrov ter se odloi zahtevati razliko pred sodiem. 16

Svetujte podjetju Scarpone, S.A.R.L., kje in kako naj uveljavlja svoje pravice! Po direktivi jim pripada vsaj 100000-ali se lahko sklicujejo na direktivo?e so izpolnjeni pogoji: 1.in2.DA; 3.vertikalnega razmerja ni. Ali je mona lojalna razlaga? Da sodnik mora presoditi kaj je to pretirano nizek (upotevati pravo EU in da je prenizek e je pod 50%. e gre za horizontalni uinek in e se lahko uporabi lojalna razlaga se stranka lahko sklicuje na direktivo. Pravno popolno:iz same direktive izhaja koliko in kakne pravice ti pripadajo. Na sodni praksi sodia EU pojasnite vpraanje horizontalnega uinka dolob direktiv! eprav Sodie EU ni priznalo neposrednega horizontalnega uinka dirketivi, z razlago, da direktive, ki so naslovljene na drave lanice posameznikom ne morejo nalagati obveznosti. Vendar je pustila im ire uinke direktive. Sodie EU je dovolilo sklicevanje na direktivo posameznkom proti delodajalcem ali drugim pravnim osebam, ki so v veinski lasti drave, ali pa opravljajo javno funkcijo za dravo. Prav tako pa je Sodie dovolilo sklicevanje na direktivo v primeru krenja lovekovih pravic in to ne samo proti dravi ampak tudi proti ostalim pravnim osebam. Pojasnite pomen splonih pravnih nael v pravu EU in njihov vpliv na neposredno uinkovitost direktiv! Naelo neposredne uporabe in neposrednega uinkovanja omogoata direktno uporabo direktive, vendar pod pogojem, da je drava lanica ni pravoasno inprementirala v svoj pravni red, so sodia in dravni organi drav lanic zavezani k uporabi direktive.

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. VI Prost pretok blaga Kaj je to Enoten evropski akt? V em se notranji trg razlikuje od carinske unije oz. od monetarne unije? Enoten evropski akt- navada PES-a,ki realizira notranji trg. To pone s kvalificirano veino. Razlika carinska - monetarna unija: geografski vidik notranji trg in carinska unija je enako obmoje (vse drave lanice EU);v monetarni uniji jih je samo 17 drav; vsebinsko,ekonomsko,pravni: carinska unija je del pretoka blaga (ni carin med D,..), notranji trg pomeni tiri ekonomske svoboine ; v primerjavi z monetarno unijo enotna valuta,ki predstavlja usklajeno ekonomsko politiko. Kako je Sodie EU opredelilo dajatve z enakim uinkom carinam? V em se ta definicija razlikuje od definicije ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam? 17

Dajatve z enakim uinkom carin: vsaka denarna dajatev ne glede na viino; namen te dajatve je nepomemben; enostransko naloena; se naloi zaradi prehoda blaga ez dravno mejo; so prikrite dajatve,ki imajo drugo ime (z njimi se skuajo D izogniti dolobam o carinski uniji in tako vseeno nekaj zasluiti);drave jih ne morejo opraviiti (so prepovedane). Ukrepi z enakim uinkom: so pravila o trgovanju D,ki utegnejo posredno (Cassis de dion)/ neposredno (Irish souvenirs), dejansko/potencialno ovirati promet blaga znotraj skupnosti (Dassonville formula); D te ukrepe lahko opraviijo (formalne pod taksativno navedenimi izjemami l.36PDEU;materialne pa,e obstajajo ovire,ki zasledujejo vije cilje v javnem interesu npr. varstvo potronikov, Pojasnite, kako PDEU in sodna praksa Sodia prepreujeta diskriminatorno notranjo obdavitev blaga? PDEU:davke ureja v 110.l.PDEU in doloa:ko imamo enakovrstne domae na tuje proizvode,mora biti davek enak;ko pa gre za druge izdelke (konkurenne) pa ne sme biti protekcionizma (tak da bi dajal zaito domaim). Kolikor ne moremo dokazati, da sta dva proizvoda konkurenna se l.110 sploh ne uporablja. Sodie EU: Prepoved neposredne diskriminacije; prepovedana je diskriminacija,ko je na slabem le del uvoznikov;obrnjena diskriminacija ni prepovedana (Larsen);prepovedana je posredna diskriminacija D so avtonomne pri doloanju davkov a pri tem ne smejo diskriminirati tujega blaga. Pojasnite razmerje med prepovedjo dajatev z enakim uinkom carinam in prepovedjo diskriminatorne notranje obdavitve uvoenega blaga po PDEU. Dajatve z enakim uinkom:nalagajo se ob prehodu blaga ez dravno mejo;namen je nepomemben; denarne dajatve;prepovedane so v celoti. Davki: nalagajo se znotraj D;razlini nameni;denarne;niso prepovedani le diskriminatorni ne smejo biti. Oboje so tarifne omejitve v trgovini. Zakaj je po Vaem mnenju sodba Sodia v zadevi Cassis de Dijon (priloena) tako znamenita? Cessis de Dijon je najbolj znamenita sodba Sodia- pravilo medsebojnega priznavanja,ki pomeni,da proizvod,ki je zakonito dan v promet v eni D,ima naeloma zagotovljen dostop do trga v vseh drugih D. Rezultat tega naela bi naj bil priznavanje standardov v drugih D in medsebojno zaupanje ter poveanje konkurence in raznolikosti. To naelo je mono izpodbijati po rule of reason. V tej sodbi je lo za materialno diskriminacijske ukrepe (dejansko diskriminacijo) oblika,velikost,tea,sestava. Pojasnite pomen naela medsebojnega priznavanja proizvodov ter njegove omejitve! Pomen naela medsebojnega priznavanja proizvodov:proizvod,ki je zakonito dan v promet v eni D, ima naeloma zagotovljen dostop do/na trg vseh drugih D. To pravilo zahteva priznavanje standardov v drugih D 18

in medsebojno zaupanje;rezultat tega pa je bilo poveanje konkurence. V primeru odklonitve vzajemnega priznavanja proizvodov,ki se zakonito prodajajo v drugih D,je dokazno breme na uvozni D in ne na podjetju. Izjema je rule of reason. Pojasnite ekonomski in pravni pomen naela vzajemnega priznavanja proizvodov ter njegove omejitve! Ekonomski pomen:omogoi prost pretok blaga,vejo izbiro za potronike in vejo konkurenco Pravni pomen:v primeru odklonitve vzajemnega priznanja je dokazno breme na D Na temelju doloil PDEU in sodne prakse Sodia EU pojasnite, ali so nacionalna pravila, ki predstavljajo ukrep z enakim uinkom, kot ga imajo koliinske omejitve, v posameznih primerih lahko vendarle opraviljiva. Koliinske omejitve so naeloma prepovedane. 34.,35.,36.l.Formalno diskriminacijski ukrepi se lahko opraviijo zgolj po pogodbi; materialno diskriminacijski ukrepi opraviilo po rule of reason. Komentirajte naslednjo trditev: odloitev Sodia ES v primeru Keck & Mithouard (C-267/91 & C-268/91) v doloenem pogledu pomeni poenostavitev pravnih pravil glede koliinskih omejitev in ukrepov z enakim uinkom, po drugi strani pa je sproila nova vpraanja in teave. Poenostavitev pravil v tem smislu,ker dravam teh pravil ni potrebno ve opraviiti,ker je to v nacionalni pristojnosti. Pravilo o nainih prodaje kdaj,kje,kako,kdo se blago prodaja. Nove teave so pri oglaevanju. Vasih pravilo o oglaevanju lahko omejuje prost pretok blaga (zadeva Gurme). Upotevajo sodno prakso Sodia pojasnite, ali nacionalna pravila, ki omejujejo oglaevanje blaga, krijo len 34 PDEU, ki zagotavlja prost pretok blaga v EU. Pri oglaevanju gre naeloma za nain prodaje blaga in ga D ni potrebno opraviiti. Zadeva MARSS (oglaevanje- oznake na proizvodu) ne gre za nain prodaje blaga zato ga D mora opraviiti. Grki parlament je nedavno sprejel sveenj predpisov, ki po mnenju Tomaa, slovenskega izvoznika elektronskih iger, omejuje prost pretok blaga: -ob uvozu elektronskih iger je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje za trenje; v tem primeru gre za dajatev z enakim uinkom,e je dovoljenje potrebno plaati. -na embalai mora biti oznaba porekla blaga; tu gre za formalno diskriminacijo (v okviru ukrepa z enakim uinkom). Drava jo lahko opravii pod pogojem doloenim v 36.l.V tem primeru pa niso podani pogoji za opraviilo,zato tega ukrepa drava ne bo mogla opraviiti. -na vseh javnih mestih, z izjemo casinojev, je prepovedano instalirati in izvajati elektronske igre. Gre za nain prodaje blaga v smislu sodbe v zadevi Keck in takno nacionalno pravilo je izkljueno iz 36.l.PDEU,torej je dovoljeno. 19

Svetujte Tomau, ali gre pri navedenih pravilih dejansko za kritve pravil o prostem pretoku blaga in e je temu tako, kakno pravno varstvo, in kje, mu je na voljo! Pravno varstvo:pred grkim sodiem. len 34 ima neposredni vertikalni uinek. Toma se bo skliceval na ta len in zadevo Dassonville. Neko slovensko podjetje, ki uvaa italijanske sire, meni, da mu zaradi te reklamne akcije slovenskega podjetja Ihan nastaja koda (reklamna akcija traja e nekaj mesecev). Medtem ko se gornji slogan reklame vsak dan spreminja, pa je spodnji (kupujte slovensko) vedno enak. Takne reklame vsak dan objavlja osrednji slovenski asnik DELO. Uvoznik italijanskih sirov ugotavlja, da se v posledici reklame bolje prodajajo slovenski siri. Posledino ima teave s poslovanjem. Svetujte mu: -kakne pravice lahko uveljavlja po pravu ES; Italijanski uvoznik se sklicuje na l.34 (vertikalni neposredi uinek)proti D,ker ni podvzela ustreznih ukrepov za prepreitev ogroanja prostega pretoka s strani posameznikov -proti komu; proti D -kje;pred nacionalnim sodiem -po kaknih pravilih se bi spor/postopek reeval? Gre za ukrepe z enakim uinkom Dassonville formula. Gre za formalno diskriminacijo,ki je opraviljiva le pod taksativno navedenimi razlogi iz l.34PDEU. V tem primeru ga D ne bo mogla opraviiti. Slovenski mediji so pred meseci poroali, da slovenske kamione na Madarskem izsiljujejo za gotovinsko plailo. Vozniki slovenskih kamionov so ob tem napovedali, da v kolikor se to ravnanje ne bo kmalu odpravilo, bodo za madarske tovornjake zaprli slovenske meje. Pojasnite, ali bi v primeru, e bi do taknega zaprtja s strani voznikov kamionov dejansko prilo, vozniki madarskih kamionov lahko uveljavljali kakno pravno varstvo po pravu EU in e da, kje! lo bi za ukrep z enakim uinkom. e D ne bi ustrezno ukrepala za prepreitev ogroanja prostega pretoka s strani posameznikov,bi se Madarska lahko obrnila na Komisijo,ki bi vloila tobo proti Sloveniji. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj se je nedavno zavzel za to, da bi morali pozvati slovenske potronike, naj kupujejo slovenske izdelke. Pri tem je menil, da bi drava morala sprejeti pravilo, da imajo trgovine loene police za slovensko in uvoeno mleko. Takne ukrepe po njegovem mnenju opraviuje obstojea gospodarska kriza, ki ogroa slovenske kmete in podeelje. Ocenite, ali bi bili takni ukrepi skladni s pravom EU! Takni ukrepi ne bi bili skladni s pravom EU,saj bi lo za formalno diskriminacijo proizvodov (tujih). Slovenija je ne bi mogla opraviiti po nobenem razlogu iz 34.l. Na Nizozemskem so t. i. coffee shops restavracije s hitro hrano, katerih glavna dejavnost se v praksi nanaa na prodajo mehkih drog iz kanabisa, kakrna sta marihuana in hai. Posest mehkih drog za osebno rabo ne predstavlja kaznivega dejanja, enako velja za njihovo prodajo v coffee 20

shops, v kolikor posamezni coffee shop ne proda ve kot 5g kanabisa osebi na dan ter da njihove zaloge ne presegajo 500g. Kot odziv na vse veji dotok turistov z izkljunim namenom nakupa kanabisa je obina Maastricht vstop v coffee shops omejila zgolj na prebivalce Nizozemske. G. Josemans v Maastrichtu upravlja coffee shop, ki prodaja mehke droge, brezalkoholne pijae in hrano. V dveh policijskih kontrolah so v coffee shopu odkrili dravljane drugih drav lanic EU. upan Maastrichta se je posledino odloil zaasno zapreti zadevni coffee shop. Svetujte gospodu Josemansu, ali mu pravo EU lahko pomaga v njegovih prizadevanjih, da se coffee shop ponovno odpre. V kolikor je temu tako, mu svetujte tudi, kje bi se spor reeval. Za katero svoboino gre:prost pretok blaga hrano,pijao in droge. Sodie EU pravi,da droge niso blago za namene prostega pretoka zato ne veljajo pravila o prostem pretoku blaga,ker so specifien predmet mednarodne ureditve. Droge niso dovoljene,izjeme so v nacionalni pristojnosti in sodie EU sem ne posega. Nizozemska omejena zgolj z mednarodno ureditvijo (zavezano z mednarodnimi dokumenti). Gre za izjemo javnega red in to je sodie potrdilo za sorazmerno; gospodu josemansu ni moglo pomagati. Italija je sprejela zakonodajo, ki dovoljuje prodajo pija samo tistih podjetij, ki imajo vzpostavljen sistem povratnega pobiranja steklenic, s imer eli drava zagotoviti varovanje okolja. Slovensko podjetje Mineral d.o.o. se obrne na Vas in pove, da imajo kot uvozno podjetje teave z organizacijo tovrstnega sistema pobiranja steklenic na italijanskem trgu in Vas prosi za nasvet. Svetujte mu o naslednjem: - ali je italijanska zakonodaja skladna z relevantnim materialnim pravom EU;materialna diskriminacija bolj prizadane uvoznike opravii se z rule of reason.Italija mora imeti legitimen cilj (npr.varstvo okolja) Ali je ta zahteva sorazmerna Da takna zadeva bi la skozi. - kje bi lahko podjetje Mineral d.o.o. uveljavljalo sodno varstvo. pred italijanskim sodiem nacionalnim sodiem,toda verjetno ne bo uspeno ker se bo Italija sklicevala na varstvo okolja.

Herba, italijansko podjetje, uvaa rastlinska zdravila v Veliko Britanijo in jih prodaja v samopostrenih in makrobiotinih trgovinah. Britanski minister za javno zdravje je izdal uredbo, da se morajo v bodoe rastlinska zdravila prodajati samo v lekarnah. Podjetje Herba je zaskrbljeno zaradi monih negativnih posledic te uredbe na njen posel in vas sprauje za nasvet glede soglasnosti tega zakonskega predpisa s pravom EU. Gre za nain prodaje blaga v smislu sodbe v zadevi Keck in takno nacionalno pravilo je izkljueno iz 34.l.,torej je dovoljeno. Podjetje Lightning Rod Ltd s sedeem v Veliki Britaniji vse od leta 2004 poskua prodajati strelovode v Republiki Sloveniji, vendar neuspeno. Med strankami sicer interes po nakupu teh strelovodov obstaja, vendar pristojni organi RS ne dovolijo uporabe le-teh na zgradbah v RS. Razlog temu je, da zadevni strelovodi ne ustrezajo uradnemu slovenskemu 21

standardu za strelovode. Podjetje Lightning Rod Ltd izkazuje, da so njihovi strelovodi usklajeni z britanskimi standardi. Svetujte podjetju, ali mu pravo EU lahko kaj pomaga v nastali situaciji! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanjo odloilo? Gre za ukrep z enakim uinkom in sicer je materialno diskriminatoren. Sodie EU naelo medsebojnega priznavanja rezultat:priznavanje standardov v drugih D in medsebojno zaupanje. D lahko opravii po rule of reason,a v tem primeru ne bo uspena.Sodno varstvo v Sloveniji. Spodnji dom nemkega parlamenta, Bundestag, je v petek z veliko veino sprejel zakon, ki mlajim od 18 let zaradi nevarnosti konega raka prepoveduje obisk solarija. Po podatkih nemke dermatoloke zveze (ADP) v Nemiji solarij redno vsaj enkrat meseno obiskujejo kar tirje milijoni mladoletnikov, nekateri stari celo samo deset let. e ljudje, mlaji od 35 let, redno uporabljajo solarije, se monost, da bodo na neki toki v ivljenju zboleli za malignim melanomom, tretjo najbolj smrtonosno vrsto raka, poveajo za 75 odstotkov, je povedal profesor Eckhard Breitbart z ADP. (Dnevnik, 20.6.2009) Royal Philips Electronics je podjetje s sedeem na Nizozemskem, ki med drugim prodaja tudi razline solarije (za celo telo, za obraz, za dekolte itd.). Zaradi odloitve Bundestaga je zaskrbljeno, da jim bo na nemkem trgu znatno upadla prodaja solarijev. Svetujte podjetju, ali jim lahko pravo ES kaj pomaga pri izpodbijanju odloitve Budestaga in kje naj v taknem primeru zahteva pravno varstvo! Gre za svoboino prost pretok blaga. Gre za nain uporabe blaga v smislu sodbe Keck,ki je izkljuen iz 34.l. in zato dovoljen. Irska je z zakonom iz leta 2003 prepovedala vsakrno oglaevanje tobanih izdelkov, tako po radiu in televiziji, kot tudi v asopisih in publikacijah, ki so namenjene trgovini na debelo. Ste pravnik v podjetju Cigarilos d.d., ki je na trg uvedlo novo vrsto tobanih izdelkov. Zaradi irske zakonodaje, katere domnevni cilj je zaita zdravja ljudi, imate velike teave pri plasiranju proizvodov na trg te drave. Svetujte podjetju, ali jim lahko morda pravo EU pomaga pri dostopu na trg Irske! To je ukrep z enakim uinkom,a se bo Irska sklicevala na naine prodaje blaga. Pogoj:zakonit cilj, sorazmernost (naelo sorazmernosti). isti Gourme International. S tem se ne biti omejen dostop na trg. Opraviilo:javno zdravje to da pretirano opraviilo. Prepoved je pretirana in nesorazmerna. Gre za nain prodaje blaga,ki ga D naeloma ne rabi opraviit. Dejanska diskriminacija-ovira dostop na trg. Pogoji iz Kecka niso izpolnjeni nov izdelek,ki ga ljudje ne poznajo. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. VII Svobodno gibanje delavcev in dravljanstvo EU Ali je glede na sodobno sodno prakso obstoj diskriminacije nujen za prepoved nacionalne zakonodaje, ki kri len 45 PDEU? 22

Diskriminacija:razlino obravnavanje ali enako obravnavanje razlinih. Zadeva Bosmann oviran dostop na trg delovne sile drug drave,brez diskriminacije. Odgovor:Ne,diskriminacija ni ve pogoj, dovolj je e e ukrep ovira dostop na trg delovne sile. Preberite sodbo Sodia EU v zadevi Hartman (priloena). Kaj je bil razlog, da je zadeva prila pred Sodie EU? Katera temeljna pravna pravila je slednje oblikovalo? Zadeva Hartman :sodba veliki senat 13sodnikov pomembna pravna vpraanja.Obmejni delavci,ki ivijo v eni dravi,delajo pa v drugi dravi. Nemija kri 16/12 ker ji ne prizna ugodnosti. S sklicevanjem na zakonodajo in sodno prakso EU pojasnite, ali se lahko na obmoju EU gibljejo tudi ekonomsko neaktivne osebe! Direktiva 2004/38 v l.24 doloa,da drava gostiteljica ekonomsko neaktivnim osebam ni dolna podeliti pravice do socialne pomoi,niti ni dolna, pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivalia dodeliti pomoi za vzdrevanje v asu tudija,vkljuno s poklicnim usposabljanjem,ki obsega tudijske pomoi ali tudijska posojila. Primer Grzelczyk Sodie EU:pomo tudentom,ki zakonito bivajo v D sodi v okvir PDEU. e vedno je upraviena zahteva D,da taki stroki ne postanejo nesorazmerno breme za D gostiteljico zato je zakonito,e D pomo zagotovijo le tistim tudentom,ki so izkazali doloeno stopnjo integracije v drubo D gostiteljice. Lahko se gibljejo ekonomsko neaktivne osebe (upokojenci,tudentje,turisti). Pravna podlaga za njihovo gibanje je evropsko dravljanstvo,ki ga je uvedla Machritska pogodba. Pravice evropskih dravljanov:prosto gibanje toda ne sme biti v ekonomsko breme drave gostiteljice(imeti zdravstveno zavarovanje in zadostna finanna sredstva). Formalni pogoj: do 3 mesecev bivanja ni potrebna prijava bivanja,pogoj le osebni dokument. Po treh mesecih lahko drave zahtevajo,da se registrira(v smislu prijave zaasnega bivanja). Po estih mesecih lahko drava zahteva izkaz finannih sredstev in zdravstveno zavarovanje. Po petih letih ti pripada stalno prebivalie v dravi gostiteljici. Podelitev dravljanstva spada pod nacionalne kriterije(niso poenoteni pogoji).Politine pravice:pravica voliti in biti voljen v evropski parlament,lokalne volitve. Pojasnite, ali je mogoe dravljanu druge drave lanice EU zavrniti vstop v Republiko Slovenijo oziroma ga prositi, da dravo zapusti! Je mono. Je ovira za svobodno gibanje (formalna diskriminacija). Naega dravljana ni mogoe nikoli izgnati ali mu prepreiti vstop. Neposredno diskriminacijo se opraviuje po PDEU. Izjeme kdaj se jih lahko diskriminira? javni red, javne slube (za doloene poklice se lahko zahteva pogoj dravljanstva za dostop do poklica - npr.za sodnika.),javno zdravje (okuene osebe),javna varnost. Naelo sorazmernosti zahteva,da se izene osebo,ko obstaja resna gronja za javni red. EU dravljani imajo po pogodbi pravico do svobodnega gibanja med D pod pogoji,da imajo zadostna finanna sredstva, zdravstveno zavarovanje. Na podlagi Schengenskega sporazuma so meje med D odpravljene,zato je bolj 23

okrepljen zunanji nadzor. Upravienja omejitev svobode - javni red, javna varnost. Ti ukrepi dravi omogoijo,da se reijo oseb,ki so nevarne. Osebo se lahko izene,e predstavlja resno gronjo in osebno predstavlja resno gronjo. Vpliv predkaznovanosti ni razlog za avtomatien izgon,je pa oteevalna okoliina. Sankcija mora biti sorazmerna kazni in presoditi se mora integracijo osebe. Pojasnite, ali so delavci iz drugih drav lanic upravieni neomejeno dostopati do izobraevanja v dravah gostiteljicah! Ne ni upravien do tipendije,e se vpie na neko izobraevanje,ki ni v zvezi z njegovo zaposlitvijo, obstajati mora vez z delom. Najve pravic v zvezi z izobraevanjem imajo otroci delavcev. Pojasnite pravice tudentov v zvezi s svobodo gibanja znotraj EU! tudenti in njihove pravice:gibljejo se na podlagi evropskega dravljanstva, ker so ekonomsko neaktivni (imeti zdravstveno zavarovanje in zadostna finanna sredstva).V sodni praksi EU priznali dodatne pravice npr. upravieni do minimalne socialne pomoi. Niso upravieni do tipendij. Ve pravic imajo tudenti,ki tudirajo preko mree ERAZMUS. V em je ratio pridranja javnih slub domaim dravljanom in pod katerimi pogoji je to dovoljeno? Javne slube so izjema,ki se ozko razlaga in ne zajema vseh javnih slub. Sodie EU je reklo,da velja funkcionalni pristop (bistveno je kaj dela). Dravljanstvo je pogoj za tiste slube,ki zahtevajo lojalnost drave in pomenijo izvrevanje lastnih pooblastil (kjer ima posameznik posebna pooblastila). Lojalnost do drave, ker se domneva da so lahko samo domai dravljani lojalni do domae drave. Npr.sodnik,vojska,policija..Pogoji:z zakonom opredeljeni poklic, poklic,ki izvruje javno oblast sem sodijo tudi uradniki in funkcionarji. Ali dri naslednja trditev: Pravo EU drav lanic ne omejuje pri uporabi kaznovalne sankcije izgona tujca iz drave, saj je kazensko pravo v domeni tretjega stebra EU? NE DRI. Pogoji za izgon se presojajo v vsakem primeru posebej:predstavlja resno gronjo;upoteva se dolina bivanja,starost,zdravje,druinska,ekonomska integracija;presoja se sorazmernost;formalno obvestilo,pravica do obrambe,pravna sredstva, Kako povratnitvo vpliva na izvajanje ukrepov drav lanic na temelju javnega reda in varnosti? Ni avtomatini razlog za izgon povratnitvo. Povratnitvo je oteevalna okoliina; postopek se izvede ponovn. Pojasnite pravice, ki jih dravljanom drav lanic EU podeljuje institut evropskega dravljanstva. Pri tem upotevajte tudi povzetka sodb Sodia EU v zadevah Bidar in Chen (priloena).

24

Pravice,ki jih podeli EU dravljanstvo: svoboda gibanja;politine pravice (v D gostiteljici voliti na lokalnih volitvah in volitvah v EP;diplomatska in konzularna zaita;peticija EP in pritoba na ombutsmana. Pojasnite razmerje med doloili glede evropskega dravljanstva in svobodnega gibanja delavcev! EU dravljanstva:prosto gibanje in prebivanje na ozemlju D;voliti in biti voljen v EP in obmone volitve;na ozemlju 3drav do zaite diplomatskih in konzularnih organov naslavljati peticije na EP. Svoboda gibanja delavcev:prosto gibanje delavcev;bivati v D zaradi zaposlitve;ostati na ozemlju D po prenehanju zaposlitve. V obeh primerih ima oseba pravico do svobodnega gibanja. Za delavca je bolje,da se giblje kot delavec EU dr.,ker imajo EU dr. Pogojeno pravico do gibanja. V drugo D lahko gredo le, e imajo zadostna finanna sredstva in zdravstveno zavarovanje. Gleda se na to,da dravljani niso breme drave gostiteljice. V EU svoboda gibanja reveev ne obstaja. Politine pravice EU dr. Lahko koristijo politino aktivne in neaktivne osebe. Ali imajo dravljani tretjih drav kakne pravice po pravu EU? Tretje osebe nimajo pravice do svobodnega gibanja po EU. D so avtonomne pri doloanju kdo lahko pride k njim,komu bodo dale delovno dovoljenje,Predvsem je okrepljen nadzor pri vstopu teh oseb na ozemlje EU,na zunanjih mejah. V EU velja naelo prednostne obravnave domain dravljanov in dravljanov EU. Za te osebe se uporabljajo dolobe Listine o temeljnih pravicah. Marcus, avstrijski dravljan, je diplomirani biolog, ki se je preselil v panijo. Tam se je prijavil za slubo pri panskem ministrstvu za okolje. Upal je, da se bo lahko pridruil njihovi ekipi na projektu, ki ocenjuje vpliv nedavnega razlitja nafte ob panski obali na ivljenje v morju na prizadetem obmoju. Vendar je bila njegova vloga neuspena iz razloga, ker naj bi bili samo panski dravljani upravieni sodelovati na tem projektu. Svetujte mu o morebitnih pravicah, ki zanj izhajajo iz prava EU! Gre za svoboino prosto gibanje oseb. Gre tudi za formalno diskriminacijo na temelju dravljanstva (18.l.PDEU) 45.l.PDEU. Ali je M.delavec v smislu sod.EU?opravlja ekonomsko storitev,pod nadzorom delodajalca,plailo. Uporabim l.45PDEU. Formalna diskriminacija se lahko opravii le po pogojih:javna javnost,javni red,javna.. V tem primeru je panija ne bo mogla opraviit,ker projekt ne predstavlja javne slube. Na ta l.se sklicuje pred nacionalnim sodiem. Tine je Slovenec, ki je s pomojo tipendije Republike Slovenije opravljal tudij ekonomije na Univerzi v Leuvenu, v Belgiji. Po diplomi se je vrnil v Slovenijo in iskal zaposlitev, ki je dlje asa ni nael. tipenditor mu zaposlitve ni nudil. Po devetih mesecih iskanja zaposlitve v Sloveniji je s strani podjetja iz Nemije dobil ponudbo za zaposlitev, ki jo je sprejel in priel delati v Nemiji. Slovenski tipenditor sedaj z odlobo od njega zahteva, da vrne prejeto tipendijo, saj meni, da je s tem kril pogodbo o tipendiranju, po kateri bi moral vsaj eno leto iskati zaposlitev v Sloveniji, 25

ele nato bi bil prost obveznosti do Republike Slovenije. Svetujte Tinetu, ali mu pravo EU lahko kako pomaga pri tem, da mu ne bi bilo potrebno vrniti prejete tipendije. Obrazloite! Gre za ukrep Slovenije,ki je sicer nediskriminatoren,a omejuje dostop delavca na trg delovne sile to pa je prepovedano (Bosman)e v pritobi ne bo uspel,naj vloi tobo. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), Ur.l. RS, t. 126/2003 1 je v 20. lenu doloal naslednje: Oseba, ki pri imetniku licence neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik uvaj oziroma varnostnica uvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni straar oziroma varnostnica telesna straarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje: -da opravi program strokovnega izobraevanja; -da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik uvaj oziroma varnostnica uvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni straar oziroma varnostnica telesna straarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica; -da ni zadrkov javnega reda; -da je dravljan Republike Slovenije; -da ima splono zdravstveno zmonost; -da aktivno obvlada slovenski jezik. Laszlo je madarski dravljan in se je 1. maja 2004 prijavil na razpisano delovno mesto varnostnika pri slovenski drubi za varovanje. Zaradi neizpolnjevanja pogojev dravljanstva Republike Slovenije in znanja slovenskega jezika je bila njegova vloga zavrnjena. Prosi Vas, da ocenite skladnost navedenih pogojev slovenske zakonodaje s pravom EU. Gre za svobodno gibanje delavcev,ki jo zagotavlja 43.l.PDEU. V danem primeru gre za neposredno diskriminacijo,ki se lahko opravii zgolj po pogodbi. (Izjeme javna varnost,javni red, edina mona opraviitev je javna javna sluba).Toda varnostnica ni javna sluba. Sodie EU pravi,da zasebni varnostnik ni javna sluba. Slovenija je morala odpraviti pogoj dravljanstva sedaj novo dravljanstvo EU. Kaj pa jezik?posredna diskriminacija ovira;opraviilo:gledat po rule of reason. Ali mora varnostnik za varovanje obvladati slovenski jezik? Z vidika varstva strank bi to lahko bilo opraviljivo,toda treba je upotevati sporazmernost. Zakon o oroju (Uradni list RS, t. 23/2005, 85/2009) ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orojem, z namenom varovanja ivljenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda (1. len). Zakon pri tem pogojuje prenos oroja iz drugih drav lanic EU s posestjo posebnega dovoljenja, ki ga pridobijo pri pristojnih organih teh drav lanic. Peter je avstrijski dravljan. Je lovec in portni strelec na taro. V okviru portnih tekmovanj

Spremenjen in dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A), Ur. l. RS 102/2007.

26

in na dopust vekrat prihaja v Slovenijo, zaradi esar ga ovira zgornja zakonodaja o prenosu oroja, saj mu prenos oroja onemogoa ali oteuje. Svetujte mu, ali je zahteva po posebnem dovoljenju za oroje skladna s svoboinama prostega pretoka blaga in svobodnega gibanja oseb v EU! V kolikor bi se odloil za sodno varstvo, mu tudi svetujte, kje naj ga uveljavlja! Pretok blaga;Ali obstaja ovira -da l.34PDEU neposredna diskriminacija;Opraviilo L.36.PDEU Mario, italijanski dravljan, se je preselil v Francijo s svojo partnerko, Lucijo, slovensko dravljanko in njunima dvema otrokoma, ki imata prav tako italijansko dravljanstvo. V Franciji si Mario pridobi delo kot prevajalec za dva dni v tednu na francoskem ministrstvu za obrambo, Lucija pa doma varuje otroka. Po nekaj mesecih ivljenja v Franciji Mari zapusti Lucijo in otroka. Po tem dogodku francoske oblasti Lucijo obvestijo, da nima pravice bivanja v dravi in mora v enem tednu z otrokoma zapustiti Francijo. Mario je s strani ministrstva obveen, da ve ne sme delati pri njih, saj kot nefrancoski dravljan predstavlja gronjo za nacionalno varnost. Svetujte Mariu, Luciji in otrokoma o njihovih pravicah po pravu EU v nastalih situacijah! Ne gre za javno varnost,kvejemu bi lo za javno slubo. Ali gre pri njem za javno slubo?Lahko bi lo govora je o ministrstvu za obrambo. Ne morejo rei,da predstavlja dravljanstvo gronjo za varnost. Mora se sklicevati na 45.lPDEU. Ali mora Lucija zapustiti dravo Francijo? Izhaja iz pravic otrok,ki so dravljani in lahko ostanejo v Franciji. Lucija lahko ostane v Franciji zaradi otrok. (Lucija je itak evropska dravljanka). Otroka imata pravico bivanja,ker je oe delavec. Rudi, italijanski dravljan, se je preselil v Francijo. Tam na podzemni eleznici berai denar, poleg tega pa je uveljavljal socialno podporo za povianje svojih prihodkov. Francoske oblasti ga aretirajo in obtoijo prosjaenja, kar predstavlja prekrek. Francoska policija je pri tem ugotovila, da je bil Rudi e kot tudentski vodja obtoen manjega prekrka, povezanega s krenjem javnega reda. Francoske oblasti so mu zavrnile pronjo za pridobitev socialne pomoi ter mu izroile odredbo o takojnjem izgonu iz Francije. To utemeljujejo z argumentom, da nima pravice do socialno-varstvenih prejemkov v Franciji ter da je izgon nujen zaradi zaite javnega reda, saj prosjaenje predstavlja prekrek. Njegova prisotnost v Franciji je tudi obravnavana kot gronja javni varnosti, saj je enkrat e bil obtoen kot nevaren radikalec. Svetujte Rudiju o njegovih pravicah po pravu EU v nastali situaciji! Pronjo za socialno pomo ni upravien,ker se giblje kot ekonomsko neaktiven. Evropski dravljani ne smejo biti breme drave gostiteljice. Izgon mora biti sorazmeren.

27

Plavalna zveza Republike Slovenije v svojem pravilniku naziv Dravni prvak Slovenije pridruje dravljanom Republike Slovenije. Plavalci drugih nacionalnosti sicer smejo tekmovati na slovenskem dravnem tekmovanju, vendar pa jim ne more biti podeljen omenjeni naziv. Istok je dravljan Bolgarije in bi se elel udeleiti slovenskega dravnega tekmovanja v plavanju, saj njegovi rezultati presegajo doseke slovenskih tekmovalcev, vendar ga od tega odvraa pravilo, da ne more postati dravni prvak in s tem tudi dobiti predvidene denarne nagrade. Sklicujo se na pravna pravila iz zakonodaje in sodne prakse EU ocenite skladnost omenjenega pravila s pravom EU. Pojasnite tudi, kam bi se moral Istok obrniti, v kolikor bi se odloil izpodbijati sporno omejitev. Ali je to omejitev svobode gibanja?da (lahko);ovira neposredna diskriminacija,ker je lahko samo Slov. dravni prvak;Opraviilo-v PDEU ni nobene izjeme,mogoe rei samo javni red (edina mona opredelitev ovire) Pojasnite pravice, ki jih imajo otroci delavcev v zvezi z izobraevanjem v drugih dravah lanicah EU! Otroku delavca se zagotavlja najira pravica do izboraevanja na podlagi len 12. Uredba 1612/68 VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. VIII Prost pretok storitev in svoboda ustanavljanja Pojasnite kriterije, ki jih je Sodie EU razvilo za razlikovanje med svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja. Pojasnite tudi, zakaj je potrebno razlikovati med svoboinama (pravne posledice razlikovanja). Storitve:veina aktivnosti poteka po pravilih domae drave (ni potrebno priznati poklicne kvalifikacije,ne morejo zahtevati,da se v drugi D registriram v imenik,plaam lanarino);velja naelo domae drave. Ustanovite:preselitev na ozemlje D (gostiteljice),se tam integrira z namenom trajno opravljati dejavnost;velja naelo drave gostiteljice. Pojasnite pomen odlobe Sodia EU, v zadevi Gebbard (C-55/94) za opravljanje pravnikega poklica v EU! Iz odloitve sodia je rzabrati, da vzpostavitev infrastrukture v drugi dravi lanici EU, e ne pomeni da ne gre za prost pretok storitev. Kljub temu pa je Sodba doloila da je dopustno uporabljati omejevalne ukrepe za doloene poklice, vendar te ukrepi ne smejo biti: - Diskriminatorne narave, - Utemeljeni morajo biti z obveznimi zahtevami javnega intreesa, - Primerni morjao biti za doseganje eljenega cilja, - Nesmejo presegati mere, ki je potrebna za doseganje njihovega cilja. Opiite pojavne oblike, ki jih zajema svoboda pretoka storitev! Pojavne oblike pretoka storitev: izvajalec storitve gre v drugo dravo; prejemnik storitve pride v nao dravo (npr.turist v Ptujske toplice);ponudnik in prejemnik potujejo v drugo dravo (npr. avtobus pelje turiste v Pariz);nihe ne potuje,sama storitev prehaja ez mejo. 28

Vpraanje poloaja zdravstvenih storitev v pravu EU predstavlja enega najteavnejih vpraanj na podroju prostega pretoka storitev. Upotevajo, da veino zdravstvenih storitev plaajo zavarovalnice in ne sami bolniki, menite, da je izpolnjen pogoj 'ekonomske storitve' iz lena 57 PDEU? Zakaj po vaem mnenju navkljub naelni izgrajenosti notranjega trga EU bolniki ne morejo svobodno izbirati zdravstvenih ustanov, ki bi po njihovem mnenju najbolje poskrbele za njihovo zdravje? e gre za ekonomske storitve pretok kapitala. Je izpolnjen pogoj,gre za ekonomske storitve le nain plaila je drugaen z razpritvijo tveganja. Peter je slovenski dravljan; je samostojni podjetnik s sedeem v Mariboru. Njegovo podjetje se ukvarja s pleskarskimi storitvami in ima ambicije po prevzemu doloenih pleskarskih poslov preko meje v Avstriji. Pri tem ga ovira dejstvo, da se mora za to registrirati pri avstrijski obrtni zbornici, plaati letno lanarino in dosei priznanje poklicnih kvalifikacij. Svetujte mu, ali so navedene zahteve avstrijske obrtne zbornice skladne s pravom EU! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanj odloil? Svoboina opravljanje storitev;pri storitvah velja naelo domae drave Avstrija jih ne more opraviiti,rule of reason (ukrep je nediskriminatoren;sorazmeren;cilj sploni interes;primeren cilj); sodno varstvo uveljavlja v Avstriji. Ni opraviila ni sorazmernosti. Christian je dravljan Republike Avstrije, ki v Avstriji izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv odvetnika. Osem let je poroen s slovensko dravljanko in odlino govori slovensko. Ker z eno razmiljata o preselitvi v Slovenijo, se je pozanimal glede monosti, da bi v Sloveniji opravljal notarski poklic. Pri Notarski zbornici je izvedel, da to zaradi njegovega dravljanstva ne bo mogoe. Svetujte Christianu, ali bi s sklicevanjem na pravo EU lahko dosegel imenovanje za notarja v R Sloveniji! Kje naj uveljavlja sodno varstvo, v kolikor bi se zanj odloil? Notarji so sporna kategorija. Gre za samozaposlenega. Ti imajo dve monosti. Tu gre za ustanovitev. Slovenija ga ovira, formalna diskriminacija. Brez dravljanstva ne more to postati,opravieno le po pogodbi izjema javna oblast (doloene slube so samo za dravljane RS). Sodno varstvo bi lahko uveljavil v RS postavitev predhodnega vpraanja vsebinski pomen javne oblasti. Gospa Auer je diplomirala na Pravni fakulteti v Gradcu, opravila dravni pravniki izpit in druge potrebne izpite ter bila registrirana pri Anwaltskammer v Gradcu za opravljanje odvetnikega poklica. V zadnjih tirih letih z moem in dvema otrokoma prebiva v Sloveniji. Tudi njen prihodek je v celoti obdaven v Sloveniji. Gospa Auer je e pred obdobjem zadnjih tirih let obasno opravljala svoj poklic v Sloveniji. Pred letom dni pa je v Mariboru odprla svojo pisarno, v kateri sodeluje s slovenskimi odvetniki in odvetnikimi kandidati, kar ga. Auer pojasnjuje s tem, da jih je najela za obasno zastopanje njenih slovenskih klientov pred slovenskimi sodii. 29

Skupina mariborskih odvetnikov se je pritoila na Odvetniko zbornico Slovenije s kritiko, da je gospa Auer pred slovenskimi sodii zaela uporabljati slovenski naziv Odvetnica in da svojo pisarno imenuje Odvetnica Auer. Odvetnika zbornica je zoper njo sproila disciplinski postopek in ji izdala odlobo o prepovedi nadaljnjega opravljanja dejavnosti. Svetujte gospe Auer o njenih morebitnih pravicah iz prava EU! Gre za svobodno ustanavljanja-dokazati bi mogla,da opravlja samo storitve. Ustanovitev je samo vsebinski koncept. Po kriteriju se teje za utstanovljeno izpolnjevati formalne pogoje. Slovenija lahko opravii,e ni seznanjena s slovenskim pravom.Odvetniko zbornico bi lahko prosila,da ji priznajo naziv.Na integracijo kae celoten prihodek iz Slovenije,ima tukaj kandidate. Slovenske zahteve se sorazmerne.Je v kritvi,velja za ustanovljeno. Po Gephardu. Slovenija je bila s strani Komisije EU opozorjena, da pogoj slovenskega dravljanstva za imenovanje notarjev ni skladen s pravom EU. Diskutirajte o argumentih Slovenije in Komisije na to temo! Ob tem preberite priloen povzetek sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Pri notarjih je teava,da imajo nekatera pooblastila kot javno oblast,toda to e ne pomeni,da je celoten poklic. Pojasnite pravila EU, ki pravnikom omogoajo opravljanje svojih storitev oz. poklica v drugih dravah lanicah EU! Imamo dve direktivi (78,98). Doloajo,da lahko prosto opravljajo ;opravljanje na trajni osnovi,imenik odvetnikov. Zahtevajo lahko,da nekaj asa opravljajo domai naziv. Pravniki sodijo v sploen sistem poklicnih kvalifikacij-priznavanje diplom kolikor je tudij trajal vsaj 3leta; na pronjo organ doloi dodatne ukrepe. Hoteli 'Imperial', d.o.o. je podjetje, ki trguje prvenstveno na slovenskem trgu. Ponuja hotelske storitve. Na internetu zasledi, da Ministrstvo za gospodarstvo eke republike izvaja reklamno akcijo: ODKRIJTE EKE VREDNOTE PREIVITE LETOS DOPUST DOMA. Hoteli Imperial menijo, da bi to lahko negativno vplivalo na njihovo poslovanje poleti 2009. Kakne so njihove morebitne pravice po pravu EU, kje in proti komu jih lahko uveljavljajo? Gre za omejitev prostega opravljanja storitev. Formalna diskriminacija opraviilo po pogodbi ne. Turizem je dopustno promovirati. Ta reklamna akcija je ovira. Ali imamo ezmejni element?da. Gre za pretok storitev. Upraviili bi lahko z ekonomskimi razlogi,ki pa jih sodie ne upoteva. Ernst Engelmann je nemki dravljan, ki je v Sloveniji upravljal z dvema ustanovama za igranje na sreo, ne da bi predhodno pridobil koncesijo s strani slovenskih oblasti, zaradi esar je bil pred slovenskim sodiem obsojen na plailo denarne kazni. Razmilja o pritobi zoper to odloitev. Na podlagi priloenega gradiva mu svetujte, ali mu pravo EU lahko kaj pomaga pri tem! 30

V Sloveniji je pri igrah na sreo klasine lahko imata le dva ponudnika. Posebne pa lahko ima omejeno tevilo. Internetne lahko imajo tisti,ki imajo koncesijo za klasine igre. Drava mora iti skozi rule of reason. Pogoj sedea ne more biti,tudi ne delnika druba sodie ne najde razloga za to. Ustanovljene morajo biti v Sloveniji. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. IX Varstvo lovekovih pravic v EU in konflikt med notranjim trgom in lovekovimi pravicami Pojasnite razliko med EU in Svetom Evrope! Ali je EU lanica Sveta Evrope? Gre za dve mednarodni organizaciji loeni med seboj. Svet Evrope s ciljem varovati lovekove pravice. Svet EU ima ve lanov,ker je odprt za lanstvo. lanstvo Svet EU je pogoj za lanstvo EU (27lanic).lan Sveta EU postane z ratifikacijo EKP (47lanic). Svet EU - ministri Evropsko sodie za lovekove pravice.Temeljno pravo EU pogodbi,naela,Listina o temeljnih pravicah. Temeljno Svet EU EKP s protokoli. Sede EU jih je ve, a najbolj Bruselj in Strassbourg.Lizbonska pogodba daje temelje,da bi EU postala lanica Sveta EU. Kaj je Listina EU o temeljnih pravicah? Kakna je njena vsebina in pravni status? Pojasnite razmerje med Listino in Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah in poglavjem Ustave RS o varstvu lovekovih pravic! Za institucije EU;za D pa samo,ko izvajajo naloge EU. Velika Britanija je najveja nasprotnica EKP so podpisali,niso pa je uporabljali do leta 2000,ker so mislili,da imajo to podroje bolje urejeno. eka je tudi nasprotovala (l.17), pa tudi Poljska. Pojasnite razliko in razmerja med Sodiem EU in Evropskim sodiem za lovekove pravice! Sodie EU (PDU,PDEU) je institucija EU;ESP (EKP) pa Sveta Evrope. Razmerja:Sodie EU sledi sodni praksi ESP. e z Amsterdamsko pogodbo EU spotuje EKP. Formalnega razmerja pa ni. Sodie EU ne rabi slediti sodni praksi ESP. Ko bo EU lanica Sveta EU pa bo. EU e dolgo ni ve samo ekonomska integracija. Pojasnite, kako EU uresniuje svojo zavezo po spotovanju lovekovih pravic! Zgodovina:EGS-zaveza,da spotuje lovekove pravice-to so uresnievali od primera do primera. Kot EU mora sodelovati tudi na tem podroju,ne samo pri ekonomiji. Sodie je izdalo mnenje,da EU ne more pristopitik EKP,zato se je zaela pripravljati Listina o temeljnih lovekovih pravicah, naprej pa je la le Pogodba iz Nice,listina pa ne zaradi nasprotovanja Velike Britanije. Amsterdamska pogodba v l.6.PEU doloa EU spotuje lovekove pravice kot splona pravna naela. Brez da bi bila EU lanica Sveta,se je enostransko zavezala k spotovanju EKP. ele Lizbonska 31

pogodba v 6.l. PEU doloa,da bo EU pristopila k EKP. Ko bodo institucije EU krile pravice,toi EU. Pojasnite doprinos Lizbonske pogodbe na podroju varovanja lovekovih pravic v EU! Tako,da bo EU lahko pristopila k EKP. Argumentirajte ( n e / d e l n o ) p r a v i l n o s t trditev: -Na osnovi Lizbonske pogodbe je EU postala lanica Sveta Evrope; NE DRI;bo postala 6.l.PEU -EU je lanica Sveta Evrope, zato jo zavezuje Evropska konvencija o lovekovih pravicah. NE DRI; EKP jo zavezuje enostransko (prav pa ,ko jo bo podpisala). VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. X a) Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij med dravami lanicami pomeni izjemno pomemben prispevek k pospeevanju pretoka oseb, storitev in zlasti ustanovitve sedea. Komentirajte to trditev! Priznavanje kvalifikacij je iri pojem od priznavanja diplom/ker se priznavajo tudi izkunje, dodatna izobrazba. To olajuje gibanje oseb. To je najbolj pomembno za samozaposlene. Najmanj je to priznavanje pomembno za opravljanje storitev. Preberite sodbo Sodia EU v zadevi Vlassopoulou in analizirajte temeljna pravna pravila! Grka pravica;v praksi je dosti sodelovala z Nemci; Sodie EU mora se ji priznati tudi izkunja z nemkim pravom in izkustva v praksi in diploma, .vse se torej upoteva. Iz preambule Direktive 2005/36 (priloena) poskuajte opredeliti namen direktive. Kako direktiva pristopa k vpraanju priznavanja poklicnih kvalifikacij v primeru opravljanja storitev in opravljanja dejavnosti? Konsolidacijski dokument,je zdruila vse v en dokument. Trije sistemi priznavanja kvalifikacij: sistem priznanja izkuenj;sistem sektorski po posebnih poklicih (uspeni pri veini zdravstvenih poklicev,arhitekt)znailno avtomatino priznavanje po unem nartu;sploen horizontalen sistem (splona naela;da drave priznavajo v im veji meri da so fleksibilne)ni avtomatien ampak na pronjo kandidata;e je kandidat primerljiv s kandidati v tej dravi na tak nain se doloa. Ali dri trditev, da se danes veina poklicnih kvalifikacij v EU e priznava avtomatino? Komentirajte! NE DRI;veina poklicev je v splonem sistemu.

32

Stephanie, francoska dravljanka je leta 1990 v Franciji pridobila kvalifikacije za revizorko. Leta 1993 se je zaposlila v Londonu z rednim delovnim razmerjem pri Britanskem javnem revizijskem zavodu. Britanske oblasti niso priznale njenih francoskih kvalifikacij, zato je bila plaana po druganih stopnjah kot britanski revizorji. Vodstvo zavoda je to opravievalo z dejstvom, da je zaposlena v javnem sektorju. Svetujte Stephanie o njenih morebitnih pravicah, ki jih ji priznava pravo ES! Sploen sistem da pronjo organ odloa (a ne diskrecijsko)o prilagoditvenem obdobju ali testu.Zaposlili so jo torej ustreza. Manja plaa je diskriminacija. 45.l.Izjema javnega sektorja javne slube. b) Prost pretok kapitala Pojasnite temeljna naela, ki zagotavljajo prost pretok kapitala med dravami lanicami! Temljni naeli sta prepoved omejitve pretoka kapitala med dravmi lanicami in prepoved omejitve kapitala med dravami lanicami in nelanicami. Seveda je tukaj nediskirminatornost potrebno razlagati razlino za rezidente drav lanic EU in nerezitdente, za katere pa so dopustne izjeme. Opredelite temeljne pojavne oblike, ki so zajete s svobodo pretoka kapitala. Zakaj se je po vaem mnenju svoboda pretoka kapitala razvijala s takno zavoro? Temljni pojavni obliki sta Prost pretok kapitalskih transakcij (prenos sredstev preko meje, katerega namen je naloba) in Prosto odvijanje plail (prenos plailnih sredstev preko moje za katerega je bila opravljena protiusluga). Razvoj so zavirale drave same zaradi bojazni po goljufijah in tejem nadzoru, ravno tako pa je tukaj veliko vsodo pred uveljavitvijo evra igral tudi menjalni teaj valut v evropi. Kakno je razmerje med lenoma 63 in 345 PDEU? 345-da je lastninska pravica v nacionalni pristojnosti;63 sami doloamo,kaj je dravna in privatna lastnina. Kakno povezavo, e sploh, vidite med monetarno unijo in pretokom kapitala? Tri faze vzpostavitve monetarne unije in prva je liberalizacija prostega pretoka kapitala. Pretok kapitala je olajanje. Izhajajo iz priloenega povzetka sodbe Sodia EU v zadevi Volkswagen pojasnite, kaj so zlate delnice! Kaken je pristop Sodia EU do njih? Zlate delnice ne izvirajo iz lastnitva. Omejujejo prost pretok kapitala. So prepovedane. Kakni so pogoji, da drava lanica vstopi v monetarno unijo EU? Pogoji za vstop v EMU so: - Stopnja inflacije ne sme presegati stopnje inflacije treh drav lanic ki imajo najnijo inflacijo za ve kot 1,5% 33

Javnofinanni primankljaj ne sme presegati 3% BDP, razen e je le ta vpadal in je blizu referenne stoopnje, Javni dolg ne sme presegati 60% BDP, razen e se je le ta postopoma zmanjeval in je blizu referenne vrednosti, Trajnost konvergencedolgorone obrestne mere ne smejo presegati povpreje obrestnih mer treh drav lanic z najnijo stopnjo inflacije za ve kot 2 odstotni toki, Spotovanje normalnih mej nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih teajev ERM 2 vsaj dve leti brez devalvacije valute nasproti kateri koli drugi dravi lanici.

Kateri razlogi so po vaem mnenju prispevali k nastanku krize javnega dolga za evropsko obmoje? Kako EU to krizo reuje kratkorono in dolgorono? Nastanek javnega dolga nastane zaradi prevelike potronje prebivalcev neke drave in dravne uprave. Ker je gospodarstvo ustvarilo manj kot so ljudje potroili, je prilo do zadolevanja, oitno je da smo vsi e pred krizo iveli preobilno, sja smo e takrat porabili ve kot ustvari, pri izbruhu krize pa se je ta razilka samo drastino poveala in prila na dan. EU reuje krizo: - Nova posojila Griji - EU in Mednarodni denarni sklad bosta Griji zagotovila novo posojilo v viini 100 milijard EUR - Veja posojilna sposobnost - Voditelji so se dogovorili o poveanju sredstev evropskega mehanizma za finanno stabilnost, Posojilna sposobnost sklada se bo s poveanjem prispevkov iz zasebnega sektrorja okrepila na okoli 1 000 milijard EUR (petkratno poveanje) - Reforma bannega sektorja - Drave lanice bodo bankam, ki jih je prizadela donika kriza, zagotovile dodatna jamstva. Jamstva bodo usklajena na ravni EU. Banke bodo tako lahko e naprej posojale denar in prispevale k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Banke bodo morale do junija 2012 poveati vrednost osnovnega kapitala na devet odstotkov ter omejiti izplailo dividend vlagateljem in nagrad zaposlenim, dokler ne doseejo zahtevane vrednosti. Dokapitalizacija bo okrepila banni sistem. Banke bodo najprej uporabile zasebne vire, drave pa bi pomagale po potrebi. Kot zadnjo monost si bodo lahko denar sposodile tudi v okviru evropskega mehanizma za finanno stabilnost. - Utrditev gospodarskega upravljanja - Drave evrskega obmoja so sprejele tudi ukrepe za izboljanje gospodarskega upravljanja. Okrepile bodo usklajevanje na podroju ekonomskih in proraunskih politik ter poostrile nadzor nad izvajanjem ukrepov. Drave evrskega obmoja se bodo zavzemale za tesneje gospodarsko povezovanje. Do marca 2012 bo pripravljeno poroilo o izvajanju dogovorjenih ukrepov. Menite, da je izstop Slovenije iz evrskega obmoja najbolja reitev? Mislim, da je za Slovenijo izstop iz evrskega obmoja najslaba mona reitev. Z izgubo evra bi v naem gospodarstvu zaradi uvedbe tolarja postalo vse draje, saj bi bila inflacija glede na evoro ogromna. Stem bi se za nae gospodarstvo vse avtomatsko podraalo, izvoz iz SLO bi se podraal in nae gospodarstvo bi izgubilo zunanji trg, kar bi omenilo veja zadolevalnja in prpad ogromno podjetji. 34

Gospa Ospelt, dravljanka kneevine Liechtenstein, ima v lasti zemljo v obsegu tirih hektarjev v avstrijski zvezni deeli Vorarlberg, na kateri je tudi sama prebivala. Veina parcel na tistem zemljiu so kmetijska zemljia, ki jih je gospa Ospelt dajala v najem kmetom. To zemljie eli sedaj gospa Ospelt prenesti na fundacijo, ustanovljeno v Liechtensteinu. Kot tuja dravljanka je morala namero po prenosu te zemlje prijaviti na deelnem uradu, kjer pa takega prenosa niso odobrili, saj tako gospa Ospelt kot tudi fundacija sama ne opravljata kmetijske dejavnosti. Zaradi tega, po mnenju oblasti, taka transakcija nasprotuje zahtevam po zavarovanju javnega interesa, kot ta izhaja iz cilja po zaiti in oblikovanju majhnih kmetijskih enot, ki so ekonomsko sposobne obstati. Svetujte gospe Ospelt o njenih morebitnih pravicah iz prava EU pri prenosu omenjenih kmetijskih zemlji na fundacijo v drugi dravi EGP! Gre za prost pretok kapitala. Izjema javnega reda. Drava Liechenstein ne spremeni ni,ker je Liechensterin v evropskem gospodarskem prostoru. Ni imela statusa kmeta,dajala je kmetom v najem problem,e sedanji lastnik ni kmet,drava ne more posegati,ker lahko le za tiste,ki so kmetje drava se ne more sklicevati na izjemo javnega reda. lanice evropskega gospodarskega prostora so Liechenstein, Islandija, Nizozemska in lanice EU. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. XI Postopki proti dravam lanicam e bi Vas predsedniki skupine afrikih drav, ki razmiljajo o ustanovitvi Afrike ekonomske unije, vpraali za nasvet glede tega, kaken sistem sodnega varstva naj vzpostavijo kaj bi jim odgovorili? Bi jim svetovali, naj prevzamejo sistem, ki je v veljavi v EU? O em je potrebno razmiljati pri oblikovanju sodnega sistema? Volja drav ali se bo podredila nekemu sistemu. Ali bo ta sistem stalni,ad hoc? Sede?Pristojnosti taknega sodnega sistema. Kaken bo uinek ali bo lahko kaznoval? Katere so najpomembneje vrste postopkov pred Sodiem ES? - kdo jih lahko sproi, D lahko toi Komisija ali druga D;neposredni tobe proti D sproi Komisija;proti EU sproi D; posredni predhodno odloanje (pride kot vmesna faza v Luksemburgu) - proti komu in neposredno proti D, institucijam EU - zakaj? Toba zaradi kritve prava EU (e inpekcija ne deluje dobro) Pojasnite odnos med Komisijo in Sodiem EU! Komisija pride pred Sodie EU,ko toi D Tonik. Komisija je tudi zelo pogosto toenec toenec. Kot varuh prava EU komisiji intervira intervenient. Pojasnite, katere institucije tvorijo sodni sistem ES in kakne so povezave med njimi! 35

Sodie,Splono sodie,Specializirana sodia (za uslubence),Nacionalna sodia podajajo vpraanja na Sodie (postopek predhodnega odloanja);ne more razveljaviti akta EU. Prva tri ne morejo razveljaviti nacionalnega akta. Ali generalni pravobranilci podajajo sklepne predloge v vsaki zadevi, v kateri odloa Sodie; NE. V zadevah,ki vsebujejo pomembneja pravna vpraanja. Ko odloa veliki senat vedno, senat 5 sodnikov se odloa,senat treh sodnikov nikoli. Katere so obveznosti drav lanic po PEU & PDEU in kateri so razlogi za zaetek postopka po lenu 258 PDEU? Glej len 4PEU 3.odst (podpirati cilje,narediti vse,da bodo cilji doseeni). Postopek:administrativna faza,obrazloeno mnenje kolegija komisarjev,toba pred sodiem,postopek pred sodiem se kona z ugotovitveno sodbo neimplementacija direktiv dajatvena. Pojasnite, kako Lizbonska pogodba spreminja institut denarnega kaznovanja drave lanice (len 260 PDEU) v primerjavi z dosedanjo ureditvijo! Glejte priloen lanek! Sodba je lahko tako ugotovitvena kot dajatvena. Ko je izdana samo ugotovitvena sodba je pri opominjanju potreben samo en opomin. Poenostavljen je postopek opominjanja. Ali imajo fizine in pravne osebe aktivno legitimacijo za vloitev tobe po lenu 258 PDEU? Kaj posledino svetujete posamezniku? Nimajo. Drave posameznik po tem lenu ne more toiti. Ima varstvo pred nacionalnim sodiem. Katere stopnje vsebuje postopek po lenu 258 PDEU? Administrativna (formalna in neformalna) in sodna faza S katerimi argumenti se bo drava lanica branila? S katerimi bo po vaem mnenju uspena? Da ni kritve,da rok e ni potekel,vija sila,politine teave. Kakni so pravni uinki sodbe Sodia EU, ko je drava lanica krila pravo EU? Sodba je deklaratorna. Pri direktivah je lahko zraven tudi kazen. Ocenite (ne)pravilnost naslednjih dveh trditev: -izraz neposredne tobe oznauje tiste tobe pred Sodiem EU, ki se najprej vloijo pred nacionalnimi sodii; NE DRI;tiste,ki se vloijo pred sodiem v Luxemburgu. -posamezniki, ne glede na dravljanstvo, prebivalie ali sede, lahko toijo vse drave lanice pred Sodiem EU; NE DRI;Posamezniki sploh ne morejo toiti D pred Sodiem EU. Posameznik lahko v Luxemburgu toi institucije.

36

-Sodie EU je pristojno tudi za reevanje sporov med posamezniki, ki imajo dravljanstvo EU, in dravami lanicami EU. NE DRI;Ni pristojno. -madarsko podjetje lahko toi Ukrajino pred Sodiem EU zaradi kode, ki mu je nastala ob prekinitvi dobave plina (za katero je po mnenju podjetja odgovorna Ukrajina); Posamezniki ne morejo toiti D pred Sodiem EU,e manj pa drav,ki niso lanice EU. -zasebni subjekti zmeraj uveljavljajo pravno varstvo zoper drave lanice zaradi kritev prava EU pred nacionalnimi sodii, saj tega pred Sodiem EU ne morejo; DRI. Pred sodie EU lahko toijo samo institucije. -v kolikor drava lanica pravoasno ne implementira direktive v nacionalni pravni red, jo lahko Sodie EU obsodi na plailo denarne kazni. DRI;e je Komisija to zahtevala v tobi.Zdruitev ugotovitvenega in dajatvenega postopka,e EK doloi viino zneska. -pri predlogu denarne kazni za dravo lanico po lenu 260 PDEU (zaradi nespotovanja sodbe Sodia EU) mora Komisija dokazati, da ji je s tem nastala koda;NE DRI;Toilec ne dokazuje da je okodovan.Razlogi za kazen:nespotovanje ugotovitvene sodbe,neimplementacija direktive -posameznik je lahko intervenient v postopku Komisije EU proti dravi lanici po lenu 258 PDEU (adhezijski postopek) in v tem postopku zahteva povrailo kode, e mu je nastala; NE DRI; Intervenient ne more biti ker sam ne more biti tonik. Povrailo kode zahteva po Frankovichu pred nacionalnim sodiem.Posameznik lahko zahteva odkodnino pred nacionalnim sodiem in mu je lahko sodba sodia v pomo. -Komisija lahko vloi tobo zoper dravo lanico pred Sodiem EU zgolj, ko se slednji oita dovolj resna (kvalificirana) kritev prava EU (sufficiently serious breach);NE DRI;Kritev prava EU je kot pogoj pri Frankovichu. Za vsako kritev lahko Komisija toi. e e ni obvestila o implementaciji,lahko Komisija toi. -neposredni uinek dolob doloene direktive ekskulpira dravo, ki je toena pred Sodiem EU s strani Evropske komisije zaradi neimplementacije zadevne direktive; NE DRI;Ker je krila svojo obveznost. Za posameznike ni enako ali je direktiva implementirana ali ne. -za kritve prava EU, ki jih storijo lokalne skupnosti, Komisiji odgovarja neposredno drava lanica. DRI;Komisija ne toi Mestno obino Ljubljana ampak dravo. -sodba Sodia EU po lenu 258 PDEU, s katero Sodie EU ugotovi kritev prava EU s strani drave lanice, je pogoj za vloitev odkodninske tobe posameznika pred nacionalnim sodiem zaradi kode, ki mu jo je drava lanica povzroila z zadevno kritvijo; NE DRI. Po Frankovichu lahko toimo brez da imamo sodbo iz Luxemburga. Ni pogoj ampak pomo za laje dokazovanje. 37

-argument vzajemnosti je edina obramba, ki vzdri kot opraviilo za kritev prava EU s strani drav lanic, ko so le-te toene s strani Komisije po lenu 258 PDEU; NE DRI. Argument vzajemnosti pomeni,da niso edine. Oni ne morejo pri nas,ker mi ne moremo pri njih. Ta argument ni sprejemljiv pred SEU. -Sodie EU lahko v primeru kritev prava EU dravam lanicam naloi tako plailo denarne kazni kot tudi odkodnine posameznikom; NE DRI. Posameznik zahteva odkodnino pred nacionalnim sodiem. -postopek po lenu 258 PDEU se obiajno kona z damnatorno (dajatveno) sodbo Sodia EU; NE DRI; Z ugotovitveno. Lahko se z dajatveno kadar D ne izpolni obveznosti in EK vloi tobo na plailo denarne kazni ali kadar D ne implementira direktiv se lahko vloi hkrati dajatvena in ugotovitvena. -denarno kazen Sodie EU izree dravi lanici zato, ker je z neimplementacijo direktive v nacionalni pravni red posameznikom povzroila resno kodo; NE DRI;Zaradi nespotovanja ugotovitvene sodbe oziroma zaradi kritve. -Lizbonska pogodba olajuje pogoje za denarno kaznovanje drav lanic, ki ne spotujejo prava EU. DRI;Pri direktivah zdruitev dajatvene in ugotovitvene sodbe. Katere so razen lena 258 PDEU e druge poti za vloitev tobe proti dravi lanici? Alternativa,da drava lahko toi dravo po lenu 259PDEU. D proti D in celotni postopek. Preberite in analizirajte povzetek sodbe Sodia v zadevi Komisija proti Franciji, C-304/02. Kako je potekal postopek v zadevi? Katero je bistveno pravno pravilo, ki ga je razvilo Sodie v tej zadevi? Monost hkrati naloiti obe sankciji. Prvi SEU doloi denarno kazen in pavalni znesek . Zdaj se zmeraj zahtevata oba in tudi dosojata. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. XII Postopki proti institucijam EU V Pogodbi o delovanju EU poiite len 263 PDEU in analizirajte njegove dolobe! Ve tob:glavna je ninostna toba,molk organa. Rok 6.odst. Vedno toimo institucijo. 2.odst. priviligirani toniki (Komisija,parlamen,svet).3.odst. polpriviligirani toniki;4.odst.nepriviligirani toniki (posamezniki fizine in pravne osebe).

38

S pomojo gradiva iz prejnjih vaj opredelite temeljne novosti, ki jih pri tobah proti institucijam EU prinaa Lizbonska pogodba! Evropski svet postal institucija je teenec;odbor regij je med polpriviligiranimi toniki;novost glede 4.odst. ko polpriviligirani vlogajo tobo. Kateri vlagatelji veljajo za privilegirane in kakni so ti njihovi privilegiji v povezavi s lenom 263 PDEU? Ali lahko izpodbijajo tudi nezavezujoe akte EU? Priviligirani vedno lahko vloijo tobo. Nezavezujoe akte EU se naeloma ne izpodbija (razen priporoila in mnenja). Menite, da je izraz 'neprivilegirani vlagatelji' za fizine in pravne osebe v povezavi s tobo po lenu 263 PDEU ustrezen? DA.Ker so v tekem poloaju,saj morajo izkazati pravni interes. Akt naslovljen na njih splono sodie. Akt ni naslovljen na njih Vzrona zveza dokaemo da nas akt neposredno zadeva; predpis, ki neposredno zahteva ne potrebuje izvedbe je pravno popoln. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: Odkar deluje Splono sodie, posamezniki s svojimi neposrednimi tobami ve ne morejo pristopiti Sodiu EU; Lahko v kolikor so izpolnjeni pogoji za pritobo. -Sodie EU je pritobeno sodie na odloitve Splonega sodia; DRI;Le pod doloenimi pogoji ko gre za pomembna pravna vpraanja in bistvene procesne kritve. Ne pa ko gre za napano ugotovljeno dejansko stanje. -Neprivilegiran vlagatelj ninostne tobe po lenu 263 PDEU pomeni, da zadevni subjekt te tobe ne more vloiti; NE DRI;je samo v tejem poloaju mora izkazati pravni interes. -Posameznik vloi ninostno tobo (za razveljavitev akta EU) pred Splonim sodiem in ne pred nacionalnim sodiem; DRI;gre za ninostno tobo pred Splonim sodiem -Posamezniki lahko pred Splonim sodiem zahtevajo zgolj razveljavitev sklepov; NE DRI;Lahko vsak akt,e so izpolnjeni pogoji. Direktive pa ne more. -Posamezniki lahko z neposredno tobo pred Splonim sodiem izpodbijajo veljavnost vseh sekundarnih aktov EU, ne pa tudi primarnih; Veljavnost primarnih ne moremo izpodbijati. Sekundarni-naeloma vse akte (veinoma sklepe). -Pogodbo o delovanju EU lahko po lenu 263 (toba na ninost) izpodbijajo samo privilegirani toniki, ne pa tudi posamezniki oziroma pravne osebe; NE DRI;Nihe ne more izpodbijati.

39

-Posamezniki ne morejo z direktno tobo pred Sodiem EU izpodbijati veljavnosti direktiv;Naeloma lahko,ampak ni primerno,ker ne morejo izkazati posaminega zadevanja. -Norma, ki je neposredno uinkovita, bo tudi neposredno in individualno zadevala posameznika (pogoj iz lena 263.4 PDEU za vloitev ninostne tobe); Neposredni uinek pravica posameznika,da se sklicuje na akt EU pred nacionalnim sodiem. Neposredna in individualna zadeva da lahko vloi tobo pred sodiem v Luxemburgu. -Tobo zaradi molka organa (len 265 PDEU) je mogoe vloiti tudi proti Komisiji, ker le-ta ni vloila tobe proti dravi lanici po lenu 258 PDEU. NE DRI; ker ima Komisija diskrecijo. Dolnost sodelovati. Pojasnite pod kaknimi pogoji lahko pravne in fizine osebe izpodbijajao pravne akte EU pred sodiem EU? To doloa len 263 PDEU in sicer daje fizinim in pravnim osebam pravico vloiti ninostno tobo pod doloenimi pogoji in sicer: - Akt naslovljen na njih same sklep - Akti ki niso naslovljeni na njih same ampak jih posredno in neposredno zadevajo, - Predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov a jih neposredno zadevajo. Za tobe posameznikov je na prvi stopnji pristojno splono sodie. Sodie EU pa je pristojno na drugi stopnji v primeru ko je tonik nepriviligirana oseba. V odziv na pomanjkanje na enotnem evropskem trgu kalcijevega karbonata, ki je nujen za proizvodnjo nekaterih zdravil, je Komisija januarja 2011 izdala (fiktivno) Uredbo za vzpodbujanje uvoza kalcijevega karbonata. Uredba doloa denarne vzpodbude za uvoznike kalcijevega karbonata, s tem da naj bi bil sistem urejen z uvoznimi dovoljenji. Po tem sistemu so morali uvozniki pri Komisiji plaati depozit, ki bi zapadel v prid prorauna EU, e uvoznik ne bi uvozil v dovoljenju doloene koliine kalcijevega karbonata. Kreda d.d. iz Postojne je zaprosila za uvozno dovoljenje, ki ji je bilo izdano z Odlobo Komisije 28. aprila 2011. Tistega dne je Kreda d.d. sklenila pogodbo o prodaji kalcijevega karbonata farmacevtski drubi Pill d.o.o. po nabavni ceni. Druba Kreda d.o.o. je namre raunala, da bo njen dobiek izhajal iz uvoznih vzpodbud, tako da bodo v prihodnje stalen dobavitelj drube Pill d.o.o. Komisija je naknadno ugotovila, da je napano izraunala vpliv tega sistema na vzpodbude. 1. maja 2011, preden je Kreda d.o.o. uvozila kalcijev karbonat, je Komisija sprejela novelo omenjene uredbe, ki je odpravila sistem vzpodbud izrecno za vse uvoznike kalcijevega karbonata v letu 2011, vkljuno s tistimi, ki so jim e bila podeljena uvozna dovoljenja. V novelirani uredbi niso navedeni nobeni razlogi za njen sprejem. 10. maja 2011 pride predstavnik drube Kreda d.o.o. k vam po nasvet. Svetujte mu! Uredba je akt,ki ga je mogoe izpodbijati pred Sodiem EU. Razlog:poseg v pridobljene pravice ali neobrazloenost drug uredbe. Rok dva meseca od 40

objave v Uradnem listu ali notifikacije. Izpolnjuje pogoje tako po prvi kot po drugi alineji po Lizbonski pogodbi ni potrebno ve izkazati posaminega zadevanja. VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. XIII Postopek predhodnega odloanja Pojasnite, kako se v EU zagotavlja enotna razlaga prava EU v vseh dravah lanicah! Z institutom predhodnega odloanja (e je sodie v dvomu glede razlage prava EU,postavi vpraanje sodiu EU,ki postavi enotno razlago poda zavezujoo razlago v obliki sodbe. Razlaga uinkuje erga omens. V kakni obliki naj bi nacionalna sodia podala vpraanje v predhodno odloanje Sodiu EU? Pri odgovoru upotevajte priloena Pojasnila Sodia. V pisni obliki. Vpraanje lahko postavimo,e so izpolnjeni kriteriji. V obliki odlobe,sklepa,sodbe. Poleg vpraanja postavi nek okvir pravni ali dejanski. Ali je upravieno razumeti Sodie EU kot pritobeno sodie v razmerju do nacionalnih sodi? Ni pritobeno sodie. Predhodno odloanje ni pritobeni postopek,ker pritobo sproi stranka,ne pa sodie. Predhodno vpraanje pa vloi sodnik nacionalnega sodia. Ker pritoba sledi konni odloitvi, predhodno vpraanje pa je vmesna faza (zato sodie EU ni pritobeno sodie). Opiite temeljne faze postopka predhodnega odloanja in opredelite smisel posameznih od njih. Kaj je to nujni postopek predhodnega odloanja? Kako se razlikuje od hitrega postopka predhodnega odloanja? Pred nacionalnim sodie, pred sodiem EU vmesna faza, pred nacionalnim sodiem. Nujni postopek predhodnega odloanja ko gre za priprto osebo in za interese otrok (mladoletnih oseb), omogoa hitreje odloanje, s pravili doloeno kdaj se odobri obmoje svobode,varnosti in pravice, oblika hitrega. Hitri:predsednik sodia lahko odobri hitri postopek,e to narekujejo posebni pogoji. Toda to se v praksi ni dogajalo. Presodite (ne)veljavnost naslednjih trditev: -Nacionalna sodia zadnje instance morajo v vseh primerih, ki zadevajo pravo EU, nasloviti vpraanje v predhodno odloanje na Sodie EU; NE DRI. V primeru e je e bilo pojasnjeno ali e je doloba EU jasna. e ni bistveno za reitev spora. -Predhodna odloitev Sodia EU glede doloenega vpraanja odvezuje Vrhovno sodie RS obveznosti postavitve vpraanja v predhodno odloanje na Sodie EU glede zadevnega vpraanja. e je sodie EU e dalo odloitev. To pa ne pomeni,da ne sme Vrhovno sodie postaviti vpraanja (lahko,e meni da se bo odloba spremenila). 41

-Doktrini acte clair in acte eclaire glede postavitve vpraanja v predhodno odloanje se uporabljata tudi za tista nacionalna sodia, zoper odloitve katerih ni ve pravnih sredstev. NE DRI. -V okviru postopka predhodnega odloanja Sodie poda zgolj svoje mnenje v zadevi in ne sprejema nobenih konnih odloitev. Ne gre za mnenje,gre za sodbo o razlagi prava EU. Je pa res,da to ne pomeni reitve spora med strankama,to je prepueno nacionalnemu sodiu. konna odloitev v vmesnem postopku ne pa v konnem postopku. -Postopek za reevanje predhodnih vpraanj pred Sodiem EU v Luksemburgu: -Omogoa razveljavitev nacionalnih predpisov, ki niso v skladu s pravom EU; Sodie EU ni pristojno razveljaviti nacionalnih predpisov, samo razlaga pravo EU, obiajno na tak nain e je nacionalno pravo v skladu s pravom EU. Omogoa razlago t.i. mehkega prava EU, kot so smernice, obvestila, resolucije itd;Tudi lahko. Je namenjen razlagi, ne pa tudi presoji veljavnosti doloil Pogodbe o delovanju EU; DRI. Ker je PDEU Omogoa vsakemu sodiu, da, kolikor eli, sproi postopek reevanja predhodnega odloanja;Samo tisto sodie,ki izpolnjuje kriterije. Se lahko prine le z zahtevkom, ki ga na Sodie EU poljejo nacionalna sodia ali tribunali, ki odloajo v kontradiktornih (inter partes) postopkih. Kontradiktornost mora biti. Sodie in 2 stranki ne more biti sodie in stranka) Lahko uporabijo tudi dravni organi, ki morajo uporabiti pravo EU po uradni dolnosti, npr. Dravna revizijska komisija, a le, e proti njihovim odloitvam ni sodnega varstva;Dravna revizijska komisija lahko postavi predhodno vpraanje. Vsaka instanca. Lahko uporabijo tudi arbitrae in upravne enote; upravne enote ne morejo;pri javni arbitrai po kriterijih lahko Ni potreben, e se stranke sporazumejo, da sodiu ni potrebno postaviti predhodnega vpraanja; NE DRI. To je odloitev nacionalnega sodnika. Ni potreben, dokler ga ne zahtevajo stranke, razen e tako doloa nacionalni predpis; NE DRI. Stranke lahko predlagajo,ne morejo pa zahtevati ali prepovedati. Se lahko kona z zavrnitvijo podati odgovor s strani Sodia EU. DRI. Sodie lahko kona z zavrnitvijo podati odgovor:e je bilo vpraanje hipotetino;e ni bilo bistveno;e je bilo fiktivno razmerje;e ne zadeva prava EU;e je e bilo odloeno. 42

VAJE PRAVO EVROPSKE UNIJE t. XIV Institucionalna struktura Evropske unije Institucionalna sturktura EU je specifina v svetovnem merilu. Pojasnite naelo institucionalnega ravnovesja in njegov pomen v zakonodajnem postopku! S pojmom institucionalno ravnovesje se oznauje sodelovanje institucij v zakonodajnem postopku. Pri sprejemanju sekundarne zakonodaje sodelujejo Svet, EP in komisija ki bolj ali manj igrajo pomembno vlogo. Postopki sprejemanja odloitev v PEU in PDEU temeljijo na razmerju med temi tremi institucijami. Nobena od teh isitucij ne more sama sprejeti sekundarne zakonodaje, vendar mora sodelovati z ostalima dvem in mora spotovati njune pravice. Kaj oznauje koncept demokratine legitimnosti? Zakaj institucije EU teje dosegajo legitimnost kot dravni organi? Ali menite da je bolj demokratino veinsko ali soglasno naelo? Demokratina legitimnost torej pomeni takno kvaliteto pravnega delovanja, ki izhaja iz doloene ustavno-pravne osnove in v okvirih podeljenih pristojnosti ter ki je utemljena v volji dravljanov. Insitiucije EU teje dosegajo legitimnost kot dravni organi zaradi demokratinega primankljaja. Ker so izvoljeni politki,prenesli svojo legitimnost na druge institucije je demokratinost zmanjana, vendar se v urbanem okolju obstaja preprianje da je dravna zavest veja, kot pa v institucija EU kjer so v ospredju druge prioritete, ki jih ljudje slabo razumejo. Demokratinost pride bolj do izraza pri soglasnem naelu, kjer lahko posamezna drava blokira sprejem posameznega akta, ki je v nasprotju z njenim interesi. Pojasnite kako Lizbonska pogodba poveuje demokratinost EU! - Z odpravo tristebrne strukture EU, in nadomestitvijo ES z EU, - Veja vloga EP v sprejemanju nove zakonodaje, - Veja vloga nacionalnih parlamentov nadzor uporabe naela subsidiarnosti. - Dravljanska pobuda uvaja novo vrsto sodelovanja dravljanov v oblikovanju politike EU, - Jasno razmejene pristojnosti med dravami lanicami in EU. Pojasnite razmerje med Svetom EU in Evropskim svetom! Evropski svet je ele z Lizbonsko pogodbo dobil status institucije EU. eprav ni zakonodajalec EU, je pogosto gonilna sila ukrepov, ki jih sprejme Svet EU oziroma Svet EU in EP. Kljub temu pa so voditelji vlad in drav lahko neposredno udeleeni pri sprejemanju zavezujoih odloitev. Kaj oznauje izrar dvojna legitimnost drav lanic EU? Ali menite da je potreben ali bi zadostoval zgolj eden? 43

Dvojna legitimnost se uporablja v rednem zakonodajnem postopku in je potrebna za sprejem zakonodaje. Pri dvojni legitimnosti gre za zastopanje drav lanic in neposredno dravljanov pri sprejemanju zakonodaje. EP zastopa dravljane EU, drave lanice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji drav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so odgovorne nacionalnim parlamentom ali pa dravljanom neposredno. Dvojni sistem je potreben, saj se povea legitimnost izdanih pravnih predpisov na ravni EU. Opredelite pomen EP za odpravo demokratinega primanljaja in vzpostavitev institucionalnega ravnovesja v EU! EP je institucija, ki neposredno zastopa dravljane EU, saj so predstavniki v EP voljeni s strani prebivalscev EU na lokalnih volitvah. Ravno zaradi institucionalnega ravnovesja, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo in ker predstavniki EP zastopajo dravljane EU je odpravljena demokratina pomankljivost pri sprejemanju zakonodaje, to pa EP dosega z pravico veta in dajanjem amadmajev na predlagane zakone. Kaj ureja Zakon o sodelovanju med Dravnim zborom in Vlado v zadevah EU? Ta zakon ureja razmerje med DZ in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloitev v Evorpski uniji. Kaj oznauje izrar komitologija? V em se kaejo demokratini problemi komitologije? Izraz komitologija se nanaa na postopek, vv katerem EU svoja izvedbena pooblastila uresniuje s pomojo odboro, ki jih sestavljajo predstavniki drav lanic EU. Demokratini problemi se kaejo z nadaljnim prenosom pooblastil na neizvoljene osebe. Argumentiraj (n e) p r a v i l n o s t trditev: - V EU ne velja delitev oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno oblast; NE DRI - Evropski svet je zakonoddajni organ. Pri zakonodajni oblasti sodeluje tudi EP, Komisija je izvrilni organ, je varuh PES, Sodie eu je sodni organ, neodvisen od ostalih. - Komisionarji v komisiji delujejo po naelu kolegionalnosti, kar med drugim pomeni, da EP ne more izrei nezaupnice posameznemu komisionarju; DRI posameznega komisionarja lahko razrei samo Sodie na predlog Sveta ali Komisije, v preimeru, da nima ve pogojev za opravljanje dela, ali da je zagrei hudo krtev. - Svet EU je pristojen Komisijo pozvati, da pripravi predlog sekundarne zakonodaje; NE DRI zakonodaja, ki jo sprejema Svet v sodelovnaju z EP praviloma predlaga Komisija. etrtina misnistrov v Svetu pa lahko sama predlaga zakon in ga polje v obravnavo brez Komisije. - V Svetu EU velja pri glasovanju naelo en minister en glas; NE DRI glasovi so porazdeljeni glede na tevilo prebivalcev v dravi. - Redni zakonodajni postopek daje EP monost veta na zakonodajni predlog; DRI EP lahko poda vet ali pa poda amadmaje na zakonodajni predlog. 44

- Ministri drav lanic za svoje delo v Svetu EU odgovarjajo nacionalnim parlamento; DELOMA DRI Ministri odgovarjajo nacionalnemu parlamento vendar pa tudi svojim volilcem. - Komisija je pri svojem delu neodvisna od EP; NE DRI Komisija za svojo politiko odgovarja EP, ki jo lahko razpusti. - Izraz Redni zakonodajni postopek in postopek soodloanja sta sinonima; DRI Lizbonska pogodba je postopek soodloanja preimenovala v redni zakonodajni postopek. - Svet Evrope nima zakonodajne funkcije; DRI Svet evorpe je samostojna mednarodna organizacija, ki temelji na mednarodnem javne mpravu.in ni del EU.

45