Organizacija I Upravuvanje

1.
, "
. ? 80-
,
,
,
, .

.
manage,
, , , ,
, ,
.
( ).
Terminot menaxment karakterizira proces i/ili li~noto
vodstvo na site i/ili del od organizacijata (naj~esto biznis)
niz razvoj i manipulacija so resursite (~ove~ki, finansiski,
intelektualni ili neopiplivi).
Spored re~nikot na Oksford zborot "manage" doa|a od
italjanskiot maneggiare (da upravuva{ - osobeno so kow), ili
pak od latinskiot kade manus zna~i raka.
Dokolku ovie prethodni klarifikacii ne vi go razjasnija
terminot menaxment, toga{ definicijata na Mary Parker Follett
(1868-1933) }e vi dade podetalno pojasno obrazloènie. Taa
glasi: "menaxmentot e umetnost na izvr{uvawe na
rabotite so pomo{ na lu|eto". Zatoa menaxmentot,
, se sostoi od 5 komponenti:
1.Planirawe
2. Organizirawe
3. Vodstvo
4. Koordinacija
5. Kontrola
"",

.
. .
,
, .
, ., ,
.
.
, .
.
, ,
.

.
o .
, .
.
. .

.
: , , , ,
, , , ,
, ,..
(American College
Dictionary) : .
:
.

, ,
.
( ) ,
.
, .
,
( ),
.
,
.
.

.
. 2
.
.
, .
,
.
.
,
, .
, .

.

,
, .
,
, .
,
.
.
.

.

?
:
.

. ,
? ?
. New Yorker
:
. , : ,
!
.
.

,
.
.

.
. ,
,

.
.
?

.
,
, .
,

: ?
(,
, )
, , .

.
.
,
, .
. ,
.
. . ,
. .
.
:

, ?
. ,

.
.
, .
.

.
. .
,
.
:
?
:
.

. .
,
, , , ,
,...
.
.
.

.
.

.

.

.
?
,
?

.
, ,
.

. . ,
,
. ,
.

.

.
.
?
,
? . ,

. ,
,
,
.

.

,

, . ,
. ?

,
.
.

.

.
,
.
?
() ???

, ,.....

:

= f { }

storijat na menaxmentot

Modernite menaxeri koristat mnogu od iskustvata,
principite i tehnikite na porane{nite koncepti.
Industriskata revolucija be{e pri~ina, odnosno po
industriskata revolucija se razvija golem del na pretprijatija
koi imaa potreba od profesionalni menaxeri.

Vo 1975 god., Rejmond E.Miles ja napi{a knigata Teorija na
menaxmentot: Implikacii na organizacisko odnesuvawe i
razvoj, vo koja go popularizira korisniot model na evolucija
na menaxment teorijata vo SAD. Negoviot model gi vklu~uva
klasi~nite, ~ovekite relacii i menaxmentot na ~ove~kite
resursi.

Klasi~na kola
Klasi~niot na~in na razmisluvawe datira od okolu 1900-ta
godina i prodolùva, odnosno trae do 1920-ta.
Tradicionalniot ili klasi~en menaxment se fokusira na
efikasnosta pri rabota i gi vklu~uva birokratskiot,
nau~niot i administrativniot menaxment. Birokratskiot
menaxment se bazira na eden racionalen set od strukturni
akcioni kursevi, odnosno pravila i procedure; hierarhija i
jasna raspredelba na rabotata. Nau~niot menaxment se
fokusira na eden najdobar na~in da se zavr{i rabotata.
Administrativniot menaxment go prou~uva protokot na
informaciite vo operacijata na organizacijata.

1.
2.

Birokratija

Maks Veber (1864-1920), poznat kako tatkoto na modernata
sociologija, ja analiiral birokratijata kako najrazumna i
najlogi~na struktura za pogolemi organizacii. Birokratiite
se formiraat vrz osnova na legalni ili racionalni
avtoriteti bazirani na zakoni, procedur, pravila itn.
Pozicioniot avtoritet na superiorniot vrz pot~inetiot
poteknuva od legalen avtoritet. Harizmati~niot avtoritet
poteknuva i zavisi od individualnite osobini na poedinecot.
Efikasnosta na birokratijata kako ureduvawe doa|a od:
Jasno definirani i specijalizirani funkcii
Upotreba na legalen avtoritet
Hierarhisko podreduvawe
Pi{ani pravila i proceduri
Tehni~ki trenirani birokrati
Dodeluvawe pozicii bazirano na tehni~ka ekspertiza
Promocii bazirani na sposobnost
Jasno opredeleni karierni pravci

Nau~en menaxment

Nau~niot menaxment se fokusira na odnosi ~ovek - ma{ina.
Organizacionata produktivnost }e bide zgolemena dokolku se
zgolemi efikasnosta na produktivniot proces. Perspektivata
za efikasnost se sostoi vo kreirawe rabotni mesta koi se
ekonomi~ni na vreme, ~ove~ki energija i drugi produktivni
resursi. Rabotnite mesta se dizajnirani taka {to sekoj
rabotnik ima specifi~na, dobro kontrolirana zada~a koja
moe da se izvede kako {to mu e poso~eno. Specifi~nite
proceduri i metodi mora da se sledat bez isklu~oci.

Frderik Tejlor (1856-1915)

Mnogu od Teljorovite studii bile izvedeni vo Bethlehem Steel
Company vo Pitsburg. Za da ja podobri produktivnosta Tejlor
gi prou~uval vremeto i dviè~kite detali na rabotno mesto,
razvival podobar metod za izvr{uvawe na istata rabota i go
obu~uval rabotnikot. Ponatamu ja zgolemil nadnicata so {to
se zgolemila i produkivnosta na rabotnicite.

Vo 1911, Frederik Tejlor, poznat kako tatko na nau~niot
menaxment, ja objavil Principi na nau~en menaxment vo koja
predlaga novi rabotni metodi dizajnirani da ja zgolemat
produktivnosta. Eden od ovie poznati eksperimenti e kako da
se zgolemi produktivnosta na ~ovek koj tovari èlezo vo vagon.
Tejlor ja rascepkal rabotata na najmali komponenti - dvièwa
i zapo~nal da eksperimentira so koi dvièwa rabotnikot }e
bide najproduktiven. Zemal asovnik i merel koi dièwa se
najkratki i najednostavni, a nevejoratno po ekperimentot
dokaàl deka produktivnosta so negovite instrukcii na eden
rabotnik se zgolemila od 12 na 47 toni na den! ejloroviot
modus na rabota dramati~no ja zgolemil produktivnosta.

Frank (1868-1924) i Lilian (1878-1972) Gilbret

Frank i Lilian Gilbert mu posvetija posebno vnimanie na
metodot na identificirawe na osnovnite dvièwa pri rabota;
na~inot na koj tie dvièwa se kombinirani za da gi
formiraat metodite na operacijata na vremetraeweto koe e
potrebno na sekoe od tie dvièwa. Tie bile ubedeni deka e
mo`no da se dizajniraat rabotni metodi ~ie vreme bi moèlo
da se presmeta odnapred, otkolku da se oslonat na studiite za
rabota vo koi vremeto za rabota se dobiva so opservacija.
Frank Gilbert poznat kako tatko na studiite za vreme I
dvièwa pri rabota, snimil individualni dvièwa za vreme
na fizika rabota. Ova im ovozmoìlo na menaxerite da go
razdelat rabotniot process na operacii. egovata èna, inaku
psiholog po profesija e i avtor na knigata Psihologija na
trudot. Vo 1911 god. Frank ja pi{uva Studijata za dvièwa pri
rabota, a vo 1919 god. bra~niot par ja pi{uva Studijata za
primenlivi dvièwa.

Edna od prvite studii na Frank se odnesuva{e na grade`nite
raboti (toj rabotel kako pomo{nik gradeèn rabotnik
odredeno vreme). Dizajniral i patentiral posebno skele za
rabota koe reduciralo odredeni iskrivuvawa od edna strana i
ja zgolemilo produktivnosta za 100 procenti od druga. No,
sindikatite ne go prifatija negoviot pronajdok, a
rabotnicite prodolìja da rabotat po stariot metod.

Gilbertovi bea ubedeni deka postoi sam eden najdobar na~in
za izveduvawe na rabotata. Toj najdobar na~in }e moè da bide
zamenet so drug samo toga{ koga }e bide otkrien nov i podobar.
Tie ja definirale studijata za rabota kako celina koja moè da
se podeli na komponenti (delovi), koi oddelno treba da se
prou~uvaat; da se pronajde korelacijata pome|u niv i od ovie
prou~eni delovi da se pronajde metod so najmalku zagubi.
Studijata za vreme tie ja definirale kako nau~no-
istraùva~ka analiza na metodi i oprema koja se koristi ili
se planira da se koristi pri izrabotka na edno par~e proizvod.
Pri toa obrnale vnimanie na unapreduvaweto (podobruvaweto)
na prakti~ni detali pri izrabotkata koi vsu{nost ke bidat
najdobriot na~in i odreduvawe na potrebnoto vreme za
izrabotka so toj najdobar metod. Na eden operacionen grafikon
tie nacrtale simboli koi gi pretstavuvale razli~nite
elementi kako: bara, selektira, transportira, drì i sl. Ovie
simboli gi narekle therbligs (vsu{nost nivnoto prezime
speluvano od pozadi).
Henry Gantt (1861-1919)
Henri Gant go izmislil Gantoviot grafikon koj se upotrebuva
za planirawe na onie operacii koi se preklopuvaat vo odreden
period na vreme. Toj se fokusiral na motivacionite faktori
pri rabota i smetal deka nagradata za odreden raboten u~inok
ima pogolema efektivnost otkolku kaznata za nedobro
izvr{enata rabota. Toj go razvil sistemot za pla}awe kade site
imaat ista minimalna plata, a onie koi ostvarile podobar
raboten u~inok dobivaat bonus (toa e ne{to kako na norma). Toj
isto taka se fokusiral i na va`nosta na kvalitetnoto
rakovodewe.
Administrativen menaxment
Administrativniot menaxment obrnuva posebno
vnimanie na menaxerot i funkciite na menaxmentot. Henri
Fayol (1841--1925), poznat kako tatko na moderniot menaxment,
vsu{nost e francuski industrijalec koj gi postavuva ramkite
za izu~uvawe na menaxmentot. Negovi dela se Op{t i
industriski menaxment. Spored nego menaxmentot se sostoi od
5 funkcii i toa: planirawe, organizirawe, nareduvawe,
koordinirawe i kontrola. Negovite 14 principi na menaxment
vklu~uvaat podelba na rabotata; avtoritet i odgovornost;
disciplina; edinstvo na komandi (naredbi); edinstvo na pravec
(vrabotenite vo edna organizacija treba da imaat isti celi i
planovi); naso~uvawe na induvidualnite interesi kon
generalni (op{ti); ispla}awe na personalot; centralizacija;
skalest lanec (se misli na hierarhiska struktura); nara~ki (se
misli na potro{en materjal; rabotna sila i sl.); pravednost
(ova treba da zna~i kombinacija na qubeznost i pravda).
Dobroto odnesuvaweto kon vrabotenite e va`no za da se
postigne ednakvost); stabilnost na sopstvenosta na
vrabotenite (tie podobro }e ja izvr{uvaat svojata rabota ako se
obezbedeni odnosno osigurani); inicijativi (na vrabotenite
treba da im se dozvoli da gi iskaàt svoite idei); i esprit de
corps (menaxmentot mora da go ohrabri moralot na vrabotenite,
zatoa toj veli deka e potreben vistinski talent za
koordinirawe na naporite, ohrabruvawe na entuzijazmot, da se
iskoristi se~ija ve{tina I da se nagradi sekoja vrednost na
rabotnikot bez da se predizvika qubomora ili naru{uvawe na
harmonijata vo relaciite).
Konceptite na Mary Parker Follett gi vklu~uvaat
univerzalnite celi; univerzalni principi i
Zakonot na situacijata. Univerzalnite celi na
organizacijata e integracijata na sekoj
individualen napor vo edna sinergetska celina.
Univerzalnite principi se vsu{nost
povratniot odgovor, odnosno komunikacija vo
dva pravci. I Zakonot na situacijata veli deka
nema eden najdobar na~in da se stori ne{to, toa
sekoga{ zavisi od situacijata.

Odnesuvaweto, odnosno ~ovekovite relacii vo menaxmentot se
pojavija vo 1920 g i se odnesuvaa na ~ovekovite aspekti na
organizacijata. Toa vsu{nost e neoklasi~na {kola, koja se
pojavuva kako reakcija na klasi~nite pristapi vo
menaxmentot. Ovie dvièwa zapo~nuvaat so u~ewata na
Hawthorne koi bea izveduvani od 1924 do 1933 na Havtorn
termocentralata na Elektrostopanstvo vo Cicero, Ilinois.

U~ewa na Havtorn
, T.N. Whitehead, Elton
Mayo George Homans Fritz Roethlisberger.
, ,
,
.

.
4 : ,
,
.

.
.
, ,
,
.

.
,
,
,
,
. ()
.
Homans
The Human group.
14
,

. -
.

.
21000
.

,
, .

Chester Barnard (1886-1961)
() Chester
Barnard .

.

.
()
() .
(1)
, (2)
(3)
.

.

,

. 4
(1)
. (2)
. (3)
. (4)

.
()
().

.

1950-
.
,
. ,
.

,
. ,
,
.

(
)
.
.

1940- ,
.
(,
, )
.

.

.
.
( ),

( ),
( )
( ).
. (
, , )

, .
( )
1960-,
, .

.
.

. ,
.

, .
, ,
.
, , ,
, .

.

, , , .

, .
,

. ,
.

.
, ()

. ,
.

.
,
.

:
( )

,

.
.
, ,
/ /
.

.

.

.

.
,

/
.
,
.

-
, ,
. ()

.
()
. ,
, .
()

.
/ -.
()
. , -
. -
. /
. -
.
. ()
.

.
?
: ,
, .
,
, ,
,
.

.
: (1)
, (2)
, (3)
.
,
,
.

, .
.
: , ,
,
,
.

, .

.
:
;

;

.
, :
1.
10 ,
2. 5 ,
3.
, .

:
-
-
,
,
. ,
. :
1. ;
2. ;
3. ;
4. ;
5. ( )
.

.
.
:
(),
. ,
,
. :
-
-
- .
,
,
.
, ,

.

.

.

.

,
, .
,

.

.

( )

.
, , ,
,
,
.

.

.

.
,
,

.

: ,
.

1. OBLICI NA ORGANIZIRAWE I RAZVOJ

So ogled na toa {to vo {umarstvoto osnovnata i najva`na dejnost -
stopanisuvaweto so {umite e dejnost od poseben op{testven interes,
odnosno poradi mnogubrojnite koristi od {umite i zelenite povr{ini, a
posebno poradi nivnite op{tokorisni funkcii, pokraj drugite oblici
na organizirawe, stopanisuvaweto so {umite e organizirano vo javni
pretprijatija. Se razbira, osven javnite pretprijatija, koi se osnovaat
zaradi vr{ewe na stopanskite dejnosti od javen interes, vo {umarstvoto i
vo ozelenuvaweto moè da se organiziraat odredeni delovi i dejnosti koi
ne se dejnosti od javen interes, i vo drugi oblici na organizacija-{to e
regulirano so poseben Zakon za trgovskite dru{tva.

Imaj}i go vo predvid gore iznesenoto, vo materijalot za
organizacija i upravuvawe vo {umarstvoto i vo ozelenuvaweto e napraven
osvrt, kako vrz javnite pretprijatija koi se osnovaat spored Zakonot za
javni pretprijatija (,,Slu`ben vesnik na RM br. 38/96 od 31 juni 1996
godina), taka i vrz drugite stopanski oblici t.e. delovni subjekti, koi
pak se osnovaat spored Zakonot za trgovskite dru{tva (,,Slu`ben vesnik
na RM br. 28/96 od 6 juni 1996 godina).

Ovde da istakneme deka so donesuvaweto na Zakonot za trgovskite
dru{tva (ZTD), prakti~no, nastana temelna promena vo odnos na pravnata
terminologija koja dotoga{ be{e vo upotreba, odnosno so donesuvaweto na
ovoj Zakon, prestana da vaì Zakonot za pretprijatijata (,,Slu`ben
vesnik na RM br. 15/93) kade {to vo upotreba be{e terminot
"pretprijatie" kako sinonim na stopanski subjekt koj vr{i stopanska
dejnost zaradi ostvaruvawe dobivka. Taka site stopanski, t.e. pravni
subjekti, osven tie {to vr{at stopanska dejnost od javen interes i koi se
osnovaat kako javni pretprijatija (JP), se organiziraat kako trgovski
dru{tva, odnosno spored Zakonot za trgovskite dru{tva. Se razbira, kako
{to }e se vidi ponatamu, ima pove}e formi, t.e. vidovi trgovski dru{tva,
kako {to se: trgovec, trgovec-poedinec, javno trgovsko dru{tvo,
komanditno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, akcionersko
dru{tvo i sl.

Inaku, voop{to, vo stopanstvoto pa i vo {umarstvoto, vo
izminatite pet decenii, nastanaa nekolku promeni vo formata na
organiziraweto. Organizacijata sekako be{e uslovena od razvojot na
proizvodnite sili i promenite vo proizvodstvenite odnosi vo vkupnoto
stopanstvo, odnosno op{testvo i vo oddelni stopanski granki.

Me|utoa, so ogled na specifi~nostite na {umskoto stopanstvo i
posebnoto op{testveno zna~ewe na {umite za edna zemja, vo nastojuvaweto
da se iznajdat najpovolni organizacioni formi, vo periodot po Vtorata
svetska vojna, kaj nas, ima{e pove}e organizacioni promeni, odo{to vo
drugite stopanski granki, no tie promeni bea vo granicite na pravnata
regulativa i vo zavisnost od formite na upravuvaweto na stopanstvoto.

Karakteristi~no e za godinite po Vtorata svetska vojna, vo vremeto
na administrativniot period, koga kako i vo drugite republiki vo
toga{na Jugoslavija, vo na{ata Republika u{te vo maj 1945 godina,
toga{noto Poverenstvo za {umarstvo i rudarstvo pri ASNOM osnova
federalno {umsko pretprijatie za Makedonija ,,FE[UMA. Podocna na
mestoto na ova pretprijatie se osnova Zemska uprava na
{umskoindustriskite pretprijatija (maj 1946).

Vo toj period se oformuvaa i nadle`nite republi~ki organi za
{umarstvo i drvna industrija. Prvo vo maj 1945 godina se formira
Ministerstvo za zemjodelie i {umarstvo na NRM, a podocna (1948 godina)
se formira posebno Ministerstvo za {umarstvo na NRM. Vo 1951 godina
se osnovaa Sovet za zemjodelstvo i {umarstvo, Glavna uprava za
{umarstvo, kako Republi~ki organ nadleèn za rabotite vo {umarstvoto,
a rabotite okolu eksploatacijata na {umite i drvnata industrija bea
izdvoeni vo posebna Direkcija za drvna industrija.

Vo tekot na 1952 godina, so decentralizacijata na dràvnata
uprava i so voveduvaweto na noviot stopanski sistem, Glavnata uprava za
{umarstvo se transformira vo Republi~ka uprava za {umarstvo i taa
ostana do 1956 godina koga se formira Sekretarijat za {umarstvo na
Izvr{niot sovet na NRM, koj pak od sredinata na 1958 godina, premina so
zemjodelstvoto vo Sekretarijatot za zemjodelstvo i {umarstvo na
Izvr{niot sovet na NRM.
Vo tekot na 1952 godina, od dotoga{nata direkcija za drvna
industrija, se formiraa drvnoindustriski pretprijatija vo koi se
voveduva rabotni~ko samoupravuvawe, {umskite stopanstva rabotat kako
ustanovi so samostojno finansirawe. [umskite stopanstva i
nacionalnite parkovi gi osnovaa narodnite odbori na okoliite. Vo 1957
godina vo Makedonija postojat 24 {umski stopanstva, 2 nacionalni
parka, 2 upravi za gradsko i vongradsko zelenilo i 7 sekcii za ureduvawe
na poroite.

Vo periodot na 60-tite godini doa|a do odredeni integracioni
procesi, odnosno do integrirawe, kako me|u {umskite stopanstva koi vo
me|uvreme preminaa vo status na stopanski organizacii, taka i me|u
{umarstvoto i drvnata industrija. Taka na podra~jeto na Makedonija bea
izdiferencirani dva delovni sistema, i toa: ,,Treska Skopje i
,,Makedonija drvo.

So ustavnite promeni vo 1974 godina i so donesuvaweto na t.n.
Zakon za zdruèn trud (ZZT) ili popularno nare~en ,,Rabotni~ki ustav
(vo 1976 god.), pokraj drugoto, stopanskite subjekti koi porano rabotea
kako pretprijatija, organizacii, ustanovi i sl. sega se organiziraa kako
organizacii na zdruèn trud (OZT), odnosno osnovni organizacii na
zdruèn trud (OOZT). Pod poimot organizacii na zdruèn trud, voop{to
i vo {umarstvoto se podrazbiraa: osnovnite organizacii, rabotnite
organizacii, sloènite organizacii i drugite povisoki formi na
zdruùvawe. Imeno, osnovnite organizacii na zdruèn trud (OOZT) se
zdruùvaa vo rabotni organizacii (ROZT), rabotite vo sloèni (SOZT)
itn.

Pri krajot na 80-tite godini dojde do odredeni promeni vo
organizacijata na stopanskite subjekti, koi promeni, sega se zasnovaa na
ustavnite amandmani doneseni vo 1988 godina, koga e donesen, pokraj
drugite i Zakonot za pretprijatijata (,,Sl. list na SFRJ br. 77/88) i koga
prakti~no be{e suspendiran dosega{niot Zakon na zdruèn trud. Vo
narednite 2-3 godini i vo {umarstvoto vo Republikata nastanaa
dezintegracioni procesi, pri {to najgolemiot broj {umski stopanstva
koi dotoga{ rabotea kako OOZT vo ramkite na ROZT ili samostojno, se
organiziraa kako op{testveni pretprijatija za stopanisuvawe so {umi
ili, pak, pretprijatija vo op{testvena sopstvenost. Taka, vo Republika
Makedonija, s do donesuvaweto na noviot Zakon za {umite vo 1997 godina
(,,Sl. vesnik na RM br. 47/97), od 30 porane{ni {umski stopanstva 28 se
organiziraa kako op{testveni, a 2 (Kru{evo i Del~evo) kako javni
pretprijatija.

So Odluka na Vladata na Republika Makedonija (,,Sl. vesnik na
RM br. 65/97 od 22 dekemvri 1997 godina) i vrz osnova na ~len 17 od
Zakonot za {umite e osnovano Javno pretprijatie za stopanisuvawe so
{umite ,,Makedonski {umi so sedi{te vo Skopje, vo koe vlegoa site
{umski stopanstva kako podru`nici na javnoto pretprijatie.

Von JP ,,Makedonski {umi ostanaa nacionalnite parkovi
,,Gali~ica Ohrid, ,,Mavrovo Mavrovi Anovi, ,,Pelister Bitola i
{umskiot rezervat ,,Jasen Skopje, koi bea organizirani vo rabotna
organizacija ,,Nacionalni parkovi i lovi{ta, kako i pretprijatijata
za gradsko i vongradsko zelenilo vo Skopje i Bitola koi bea
organizirani kako JP na nivo na lokalna samouprava, odnosno vo
ramkite na drugi javni komunalni pretprijatija.

Sekako deka pretstoi organizirawe na nacionalnite parkovi i
{umskite rezervati vo Republikata vo javni pretprijatija, spored
Zakonot za JP, Zakonot za {umite, kako i spored drugite zakoni so koi se
regulira stopanisuvaweto i upravuvaweto so {umite za posebna namena i
drugite prirodni retkosti i ubavini.

2. JAVNI PRETPRIJATIJA

2.1. POIM I CELI NA OSNOVAWETO NA
JAVNI PRETPRIJATIJA

Javni pretprijatija se osnovaat zaradi vr{ewe na stopanski
dejnosti od javen interes.

Stopanski dejnosti od javen interes se dejnostite koi se nezamenliv
uslov za ìvotot i rabotata na gra|anite, za rabotata na pravnite lica i
na dràvnite organi.

Pokraj stopanisuvaweto so {umite, spored ~lenot 2 od Zakonot za
javni pretprijatija (25) kako stopanski dejnosti od javen interes se
smetaat dejnosti ili oddelni raboti od dejnostite so koi se ostvaruva
javen interes vo: energetikata, èlezni~kiot soobra}aj i javniot prevoz
na patnici, odrùvaweto na patnata mreà, vozdu{niot soobra}aj,
telekomunikaciite i po{tenskiot soobra}aj, sistemot na radio i TV
vrski, cevovodniot transport na nafta i gas, stopanisuvaweto so {umite,
vodite, pasi{tata i drugi vidovi prirodni bogatstva, planiraweto i
ureduvaweto na prostorot, komunalnite dejnosti (me|u koi i gradskoto i
vongradskoto zelenilo), veterinarstvoto i sportot, kako i vo drugi
stopanski dejnosti utvrdeni so zakon.

Javni pretprijatija vo ime na Republika Makedonija osnova
Vladata na RM, a za vr{ewe na oddelni stopanski dejnosti od javen
interes vo ramkite na svoite nadle`nosti, javni pretprijatija moàt da
osnovaat op{tinite i gradot Skopje (lokalnata samouprava). Javnite
pretprijatija se vo sopstvenost na osnova~ot.

2.2. BELEZI NA JAVNOTO PRETPRIJATIE

Javnoto pretprijatie ima svojstvo na pravno lice i moè da
steknuva pravo na podvi`ni i nepodvi`ni predmeti, da steknuva prava i
da prezema obvrski. Toa odgovara za prezemenite obvrski so siot svoj
imot. Svojstvoto na pravno lice javnoto pretprijatie go steknuva od denot
na upisot vo trgovskiot registar.

Sredstvata za raboteweto i razvojot na javnoto pretprijatie se
obezbeduvaat od prihodite koi toa gi ostvaruva so sopstvenoto rabotewe,
od kreditni sredstva i od drugi izvori vo soglasnost so zakon. Sredstvata
od buxetot na osnova~ot (Republikata, odnosno op{tinata) za javnoto
pretprijatie se obezbeduvaat so zakon so koj se ureduvaat uslovite i
na~inot za vr{ewe na oddelni stopanski dejnosti od javen interes. Vo
slu~aj, osnova~ot da mu naloì posebni obvrski na javnoto pretprijatie
so koi ne se ostvaruvaat prihodi, osnova~ot e dolèn da mu gi nadomesti
tro{ocite nastanati so izvr{uvaweto na tie posebni obvrski.

Javnoto pretprijatie go vodi svoeto materijalno-finansisko
rabotewe spored finansiskite i smetkovodstvenite pravila i standardi
za trgovskite dru{tva (pretprijatijata).

Zaradi obezbeduvawe na javniot inters, javnoto pretprijatie e
dol`no dejnosta zaradi koja e osnovano da ja vr{i trajno i bez prekin i
negovata rabota e javna.

2.3. OSNOVAWE NA JAVNO PRETPRIJATIE

Spored Zakonot za javni pretprijatija, kako {to e istaknato, javno
pretprijatie moè da osnova Republikata i op{tinite t.e. lokalnata
samouprava.

So aktot za osnovawe na javno pretprijatie se utvrduva:
-dejnosta;
-firmata i sedi{teto;
-iznosot na sredstvata za osnovawe i na~inot na nivno
obezbeduvawe;
-organizacijata na javnoto pretprijatie;
-na~inot na sproveduvaweto na odlukite na organite na JP;
-odgovornosta na JP za obvrskite vo pravniot promet so treti lica
i
-rokot za donesuvawe na statutot i imenuvawe na organite na
javnoto pretprijatie, kako i imenuvawe na lice koe }e gi vodi rabotite
na pretprijatieto do negovoto konstituirawe.

Javnoto pretprijatie se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz
osnova na prijava, potpi{ana od strana na liceto koe }e gi vodi rabotite
na pretprijatieto do negovoto konstituirawe. Kon prijavata za upis na
osnovaweto na JP se priloùva aktot za osnovawe na JP od osnova~ot.
Javnoto pretprijatie e dol`no na registarskiot sud da mu go dostavi
statutot, aktot za imenuvawe na ~lenovi na upravniot odbor i odborot za
kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe, kako i dokaz za
imenuvawe na direktor na JP, vo rok od 30 dena od istekot na rokot
predviden so aktot za osnovawe.

Upisot vo trgovskiot registar se objavuva vo ,,Slu`ben vesnik na
RM.

Osnova~ot na javnoto pretprijatie dava soglasnost na:
-statutot na JP;
-statusnite promeni i organiziraweto na javnoto pretprijatie
kako dru{tvo;
-osnovaweto na dru{tvo so ograni~ena odgovornost (DOO) ili
akcionersko dru{tvo (AD);
-aktot za upotreba na sredstvata ostvareni so raboteweto na JP i
pokrivaweto na zagubite;
-aktot za zadolùvawe na JP;
-aktot so koj se utvrduvaat cenite na proizvodite i uslugite {to
JP gi prodava i gi vr{i za korisnicite;
-godi{nata smetka i izve{tajot za raboteweto na JP i
-godi{nata investiciona programa usoglasena so vkupniot
stopanski razvoj.

2.4. ORGANIZACIJA NA JP

Javnoto pretprijatie se organizira taka {to dejnosta, zaradi koja e
osnovano, da ja vr{i na na~in so koj se obezbeduva:
-tehni~ko-tehnolo{ko edinstvo na sistemot;
-efikasnost vo raboteweto;
-razvoj i usoglasenost na sopstveniot razvoj so vkupniot stopanski
razvoj vo Republikata, t.e. op{tinata;
-za{tita i unapreduvawe na dobrata od op{t interes;
-trajno, uredno i kvalitetno zadovoluvawe na potrebite na
korisnicite na proizvodi i uslugi i
-samostojnost vo ramkite na sistemot i funkcionalna povrzanost
so drugite sistemi vo zemjata i svetot.

Zaradi efikasnost vo raboteweto, javnoto pretprijatie moè da
osnova podru`nici. Tie nemaat svojstvo na pravno lice, no moàt da
nastapuvaat vo pravniot promet vo ime i za smetka na JP. So
podru`nicata rakovodi rakovoditel {to go imenuva direktorot na JP.

Osnovaweto na podru`nica se prijavuva kaj registarskiot sud
spored sedi{teto na JP {to ja osnovalo. Registarskiot sud go zapi{uva
osnovaweto na podru`nicata vo svojot registar i na sudot na upisot, na
~ie podra~je e sedi{teto na podru`nicata, mu ja ispra}a prijavata so
prilozite.

Javnite pretprijatija moàt da se povrzuvaat vo grupi na
pretprijatija preku: a) kapitalot, so sozdavawe na vladeja~ko
pretprijatie; b) funkciite, v) interesnoto povrzuvawe vrz osnova na
zakon ili dogovor.
2.5. ORGANI NA JAVNOTO PRETPRIJATIE

Organi na javnoto pretprijatie se:

-upravniot odbor;
-odborot za kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe; i
-direktorot.

2.5.1. Upraven odbor

Upravniot odbor na javnoto pretprijatie se sostoi od najmalku pet,
a najmnogu 15 ~lenovi. Vo upravniot odbor osnova~ot na JP imenuva,
odnosno razre{uva pretstavnici od redot na afirmirani i poznati
stru~waci vo oblasta na predmetot na raboteweto na JP i pretstavnici
na vrabotenite vo JP po predlog na sovetot na vrabotenite. Do izborot na
sovet na vrabotenite, ~lenovite na upravniot odbor od redot na
vrabotenite se imenuvaat po predlog na organizacijata na mnozinskiot
sindikat vo JP.

Brojot na pretstavnicite na vrabotenite vo JP vo upravniot odbor
iznesuva edna tretina od vkupniot broj na ~lenovi.

Vremetraeweto na mandatot na ~lenovite na upravniot odbor ne
moè da bide podolg od 4 godini.

Upravniot odbor na javnoto pretprijatie gi ima site ovlastuvawa
da prezeme merki koi se potrebni i korisni zaradi postignuvawe na
celite na JP vo soglasnost so Zakonot.

Upravniot odbor na javnoto pretprijatie:
-go donesuva statutot na JP;
-re{ava za statusni promeni i osnovawe na dru{tva soglasno so
Zakonot;
-ja usvojuva programata za rabota i razvoj na JP;
-ja utvrduva delovnata politika;
-ja usvojuva godi{nata smetka i izve{tajot za raboteweto na JP;
-re{ava za upotreba na sredstva ostvareni so raboteweto na JP i
pokrivawe na zagubite;
-gi donesuva odlukite za investicii;
-gi utvrduva cenite na proizvodite i uslugite;
-re{ava za vnatre{nata organizacija na JP i
-vr{i drugi raboti utvrdeni so aktot za osnovawe i statutot na JP.

Sekoj ~len na upravniot odbor na JP ima eden glas. Odlukite na
upravniot odbor se smetaat za doneseni ako za niv glasale pove}e od
polovinata od site ~lenovi na upravniot odbor.

2.5.2. Odbor za kontrola

Za vr{ewe na kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe na
javnoto pretprijatie se formira odbor od pet ~lenovi.

^lenovite na odborot za kontrola gi imenuva, odnosno gi
razre{uva osnova~ot na javnoto pretprijatie. Za ~lenovi na odborot za
kontrola moè da se imenuvaat lica so visoko obrazovanie, koi
poseduvaat znaewa i iskustva osobeno od dejnosta na finansiskoto i
smetkovodstvenoto rabotewe.

Odborot za kontrola zadolìtelno gi pregleduva godi{nite
smetki i izve{tajot za rabotata na JP i po pregleduvaweto mu dava
mislewe na upravniot odbor. Upravniot odbor ne moè da gi usvoi
godi{nite smetki i izve{tajot za raboteweto na JP ako prethodno ne
dobie pozitivno mislewe od odborot za kontrola.

Zaradi vr{ewe na rabotite na kontrola, odborot za kontrola moè
da vr{i ispituvawe, na samoto mesto, na site dokumenti i spisi na JP, a
zaradi ispituvawe na dokumentite i spisite na JP, moè da povika
stru~ni lica koi }e mu pomagaat vo re{avaweto na nadzorot.

^lenovite na odborot za kontrola moè da prisustvuvaat na
sednicata na upravniot odbor, no nemaat pravo na glas.

2.5.3. Direktor

So rabotata na javnoto pretprijatie rakovodi direktor, {to go
imenuva, odnosno go razre{uva osnova~ot. Direktorot na javnoto
pretprijatie moè da ima zamenik {to go imenuva, odnosno go razre{uva
osnova~ot.

Direktorot se imenuva so mandat od 4 godini.

Direktorot na javnoto pretprijatie:
-go obezbeduva sproveduvaweto na odlukite i zaklu~ocite na
upravniot odbor;
-u~estvuva vo sproveduvaweto na osnovite na programata za rabota
i razvoj;
-u~estvuva vo utvrduvaweto na kriteriumi za koristewe i
raspolagawe so sredstvata i upotrebata na sredstvata ostvareni so
raboteweto na JP;
-vr{i usoglasuvawe na delovnata aktivnost na JP i
-vr{i drugi izvr{ni raboti vo vrska so rabotata i raboteweto na
JP utvrdeni so statutot.

Funkcijata direktor i ~lenovi na odborot za kontrola na JP e
nespojliva so funkcijata pratenik vo Sobranieto na R. Makedonija i
funkciite pretsedatel i ~len (minister) na Vladata na R. Makedonija,
kako i ~len na sovetot i gradona~alnik na op{tinite za JP osnovani od
lokalnata samouprava.

Direktorot odgovara za rezultatite od raboteweto i za zakonitosta
na rabotata na JP. Direktorot odgovara materijalno za {tetata nanesena
na JP so izvr{uvawe na odlukite. Odgovornosta na direktorot se
utvrduva soglasno so odredbite od Zakonot za trgovskite dru{tva
(pretprijatija) koi se odnesuvaat na ~lenovite na odborot na direktori i
~lenovite na upravniot odbor.

Rabotnicite u~estvuvaat vo re{avaweto i upravuvaweto so JP
soglasno so odredbite na Zakonot za trgovskite dru{tva (pretprijatijata)
(28) koi se odnesuvaat na u~estvoto na rabotnicite vo upravuvaweto so
dràvnite pretprijatija.

2.6. STATUT NA JAVNOTO PRETPRIJATIE

So statutot na javnoto pretprijatie poblisku se ureduva
organizacijata, upravuvaweto i rakovodeweto so javnoto pretprijatie,
op{tite akti i postapkata za nivo donesuvawe, kako i drugi pra{awa od
zna~ewe za javnoto pretprijatie.

2.7. POLO@BA NA VRABOTENITE VO JP

Vrabotenite vo javnoto pretprijatie imaat polo`ba, prava i
obvrski od raboten odnos, kako i vrabotenite vo dru{tvata
(pretprijatijata) (27), osven ako so zakon ne e poinaku uredeno.

Taka, so zakonot so koj se ureduvaat uslovite i na~inot za vr{ewe
stopanska dejnost od javen interes, moè da se propi{e deka vo oddelni
javni pretprijatija site ili del od vrabotenite }e imaat polo`ba, prava
i obvrski od raboten odnos kako i vrabotenite vo organite na upravata.

Direktorot na javnoto pretprijatie osnovano od Vladata na R.
Makedonija i negoviot zamenik, imaat status na funkcioner imenuvan od
Vladata na RM, a direktorot na javnoto pretprijatie osnovano od
op{tina ima status na funkcioner imenuvan od op{tina. Pomo{nicite
na direktorot, kako i drugite nositeli na rakovodni funkcii vo javnoto
pretprijatie utvrdeni so statutot, imaat polo`ba, prava i obvrski na
rakovodni rabotnici vo organite na upravata na Republikata, odnosno
op{tinata (lokalnata samouprava).

2.8. PRAVO NA [TRAJK VO JP

So Zakonot za javni pretprijatija, posebno e regulirano pra{aweto
za {trajk vo javnoto pretprijatie. Taka, pokraj drugoto, se predviduva, vo
slu~aj na koristewe na pravoto na {trajk vo javnoto pretprijatie,
sindikatot, odnosno rabotnicite, treba najdocna 7 dena pred denot na
najavata na {trajkot, na direktorot na JP da mu dostavat pismeno
predupreduvawe, vo koe sindikatot, odnosno {trajkuva~kiot odbor,
pretstavnici na upravniot odbor i direktorot, se dol`ni da ponudat
predlog za re{avawe na sporot i so toj predlog da gi zapoznaat
rabotnicite i javnosta.

Vo slu~aj da ne se postigne soglasnost, vo rok od 15 dena od denot na
predupreduvaweto, sindikatot, odnosno {trajkuva~kiot odbor ako donese
odluka rabotnicite da stapat vo {trajk, e dolèn istata odluka da ja
dostavi do direktorot na JP najmalku 7 dena pred po~nuvaweto na
{trajkot. Vo odlukata se naveduva: mestoto, datata, ~asot i traeweto na
{trajkot.

[trajkuva~kiot odbor i rabotnicite koi u~estvuvaat vo {trajkot
vo JP, se dol`ni {trajkot da go organiziraat i da go vodat na na~in i da
prezemat merki so koi }e se obezbedi fizi~ka sigurnost na vrabotenite i
za{tita na imotot, kako i izvr{uvawe, na neophodno nivo, na obvrskite
sprema gra|anite, pravnite lica i dràvnite organi, kako i drugi
obvrski predvideni so zakon.

2.9. OSTVARUVAWE I ZA[TITA NA
JAVNIOT INTERS VO JP

Vo slu~aj na neizvr{uvawe na dejnosta na JP, a ako toa ne e
posledica na neizvr{eni obvrski od osnova~ot, osnova~ot moè da
prezeme merki so koi se obezbeduvaat uslovi za nepre~eno rabotewe na JP.

Neizvr{uvawe na dejnosta, odnosno naru{uvawe na raboteweto na
javnoto pretprijatie se smeta deka nastanalo:
-ako so na~inot na raboteweto na JP ne se obezbeduva trajno i
nepre~eno vr{ewe na dejnosta (proizvodstvo na proizvodi i vr{ewe na
uslugi) ili ne se ostvaruva planot za razvoj kako {to e predvideno, so {to
se nanesuva {teta ili moè da im se nanese {teta na korisnicite;
-ako so raspolagaweto na sredstvata se menuva nivnata osnovna
namena, se menuvaat uslovite za rabotewe na JP so {to se ote`nuva
ostvaruvaweto na javniot interes vo JP utvrden so aktot za osnovawe i
-vo drugi slu~ai utvrdeni so zakon.

Vo slu~aj na naru{uvawe na raboteweto na JP, sprema JP osnova~ot
moè da gi prezeme slednive merki:
-da go razre{i direktorot na JP;
-da ga raspu{ti upravniot odbor;
-da go raspu{ti odborot za kontrola;
-da ja promeni organizacijata na JP;
-da go zapre od izvr{uvawe aktot na JP koj e sprotiven so zakonot;
-da go zapre od izvr{uvawe aktot na JP ako go doveduva vo pra{awe
ostvaruvaweto na osnovnite funkcii na JP i
-drugi merki utvrdeni so poseben zakon so koj se ureduvaat uslovite
i na~inot na vr{ewe na oddelna stopanska dejnost od javen interes.

Vo slu~aj na prezemawe merki sprema JP, osnova~ot moè da
imenuva vr{itel na dol`nosta direktor ili da gi prenese ovlastuvawata
na upravniot odbor, na eden ili na pove}e pretstavnici koi se imenuvaat
so mandat od najmnogu 6 meseci.

2.10. KONTROLA NAD JAVNITE PRETPRIJATIJA

Kontrolata za ekonomsko-finansiskoto rabotewe na JP se vr{i vrz
osnova na poseben zakon, odnosno od strana na Ministerstvoto za
finansii-Uprava za javni prihodi.

2.11. VR[EWE NA STOPANSKA DEJNOST OD JAVEN
INTERES VRZ OSNOVA NA DOZVOLA

Stopanska dejnost od javen interes za Republika Makedonija moàt
da vr{at fizi~ki i pravni lica vrz osnova na dozvola. Dozvolata ja dava
Vladata na RM, odnosno op{tinata.

Davatelot na dozvolata i fizi~koto, odnosno pravnoto lice
sklu~uvaat dogovor vo koj poblisku se ureduvaat postapkata i na~inot za
vr{ewe stopanska dejnost od javen interes i me|usebnite prava i obvrski
me|u davatelot i vr{itelot na dejnosta.

2.12. ORGANIZACIJA NA JAVNO PRETPRIJATIE ZA
STOPANISUVAWE SO [UMI

2.12.1. Osnovawe na JP za stopanisuvawe so {umi

Vrz osnova na ~len 17 od Zakonot za {umite (,,Slu`ben vesnik na
RM br. 47/97) i ~len 46, stav 3 od Zakonot za Vladata na Republika
Makedonija (,,Slu`ben vesnik na SRM br. 38/90 i ,,Slu`ben vesnik na
RM br. 63/94), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna
na 15.12.1997 godina, donese ODLUKA za osnovawe javno pretprijatie za
stopanisuvawe so {umi (,,Slu`ben vesnik na RM br. 65/97 od 22 dekemvri
1997 godina)

(63).

Spored ~lenot 1 od Odlukata, se osnova Javno pretprijatie za
stopanisuvawe so {umite za stopanska namena vo dràvna sopstvenost.
Toa zna~i deka osnovaweto JP e za stopanisuvawe prvo so stopanski {umi
i vtoro za tie vo dràvna sopstvenost. Me|utoa, vo istata odluka, vo
~lenot 3, stavot 3, stoi: ,,Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi
vr{i i odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena. Toa zna~i
deka osnovanoto JP moè da stopanisuva (odgleduva i za{tituva) i {umi
za posebna namena.

Vo konkretniov slu~aj, vo odlukata (~len 2) e opredeleno deka
javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi raboti pod firma Javno
pretprijatie za stopanisuvawe so {umi ,,Makedonski {umi Skopje.
Sedi{teto na javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi e vo Skopje.

2.12.2. Dejnost na JP za stopanisuvawe so {umi

Osnovna dejnost, kako i drugite dejnosti koi Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so {umi moè da gi vr{i, se predvideni, odnosno
opredeleni vo Odlukata za osnovawe (~len 3).

Osnovnata dejnost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so
{umi (ovde se odnesuva konkretno na JP ,,Makedonski {umi - Skopje) e:
-odgleduvawe na {umi (odrùvawe, nega, obnova, melioracija i
rekonstrukcija na {umi i grmu{ki, po{umuvawe vo {uma, na golini i na
erozivni zemji{ta);
-koristewe na {umi (se~a na drvja, proizvodstvo na
{umski sortimenti, sobirawe i proizvodstvo na drugi {umski
proizvodi i toa {umski plodovi, lekoviti rastenija ili
nivni delovi, pe~urki, li{ai, mov, seme, smola, kamen i sl.,
stavawe vo promet na drvo i drugi {umski proizvodi, kako i
koristewe na {umite za turizam, lov i rekreacija);
-za{tita na {umi (od protivpravno prisvojuvawe i koristewe,
poàri, rastitelni bolesti i {tetnici, napasuvawe na dobitok,
èladewe, protivpravno sobirawe na drugi {umski proizvodi i drugi
o{tetuvawa).

Pokraj osnovnite dejnosti, javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so {umi vr{i i:
-lovstvo i loven turizam;
-organizirawe i dotur na {umski sortimenti;
-organizirawe i transport na {umski sortimenti;
-primarna prerabotka na drvo;
-prerabotka na drugi {umski proizvodi;
-oznaka za se~a na {umi vo dràvna i vo privatna sopstvenost;
-izdavawe na pridru`na dokumentacija za prenesuvawe i
prevezuvawe na drvo;
-izrabotka na proekti, programi i druga dokumentacija vrzana za
dejnosta na javnoto pretprijatie osven izrabotka na lovno-stopanski
osnovi i planovi za stopanisuvawe so {umi;
-izgradba, rekonstrukcija i odrùvawe na {umski soobra}ajnici;
-proizvodstvo i dorabotka na {umsko seme;
-proizvodstvo na {umski saden materijal (rasadnici);
-izvoz na drvo i drugi {umski proizvodi i prerabotki od drvo i od
drugi {umski proizvodi;
-nabavka na mehanizacija, oprema, repromaterijali i rezervni
delovi za sopstveni potrebi od uvoz ili od doma{no proizvodstvo.

Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi, kako {to e
izneseno vo prethodnoto poglavje, vr{i i odgleduvawe i za{tita na {umi
so posebna namena.

Dejnosta na JP, vo ovoj slu~aj ,,Makedonski {umi Skopje, e
opredelena i so negoviot Statut (74), (vo ~len 7, 8 i 9). Pa, taka vo ~lenot 7
se naveduva deka Javnoto pretprijatie gi vr{i slednive dejnosti:

03001-odgleduvawe na {umi

Odrùvawe na {umi (nega na {umi, ~istewe na {umi, ~istewe na
stebla od vetki, ~istewe i proret~uvawe), obnova i popolnuvawe na
redovni se~i{ta i dr., rekonstrukcija na {umi (pretvorawe na ponizok
odgleduva~ki tip vo povisok, zamena na vidovi, vnesuvawe na
iglolisnici vo {uma na {irokolisnici, melioracija na zemji{te i
drugo), podigawe novi {umski nasadi, po{umuvawe neobrasnato {umsko
zemji{te i dr.

030002-za{tita na {umi

Za{tita na {umi i {umsko zemji{te od rastitelni bolesti i
{tetnici, od doma{en dobitok i dive~, od poàr, od aerozagaduvawe,
{tetni klimatski faktori.

ûvawe i za{tita na {umi i {umsko zemji{te od protivpravno
prisvojuvawe i drugi protivpravni dejnosti.

030003-iskoristuvawe na {umi

Proizvodstvo na {umski sortimenti (oblo, delkano i cepkano drvo
i drug surov materijal od drvo), sobirawe {umski proizvodi ({umsko
seme, {umski plodovi, smoli, lekoviti bilki, pe~urki, p~elarewe),
odrùvawe {umski soobra}ajnici i drugi objekti {to sluàt za
iskoristuvawe na {umi, {umski transport, prevoz na drvo (so zaprega,
motorni vozila ili so splavarewe do glavniot sklad, ili do javen pat),
kako i organizirano vr{ewe na dotur na {umski sortimenti.

030004-lov i odgleduvawe na dive~

Odgleduvawe, za{tita i koristewe na dive~ i proizvodi od dive~
(meso, koà, krzno i dr.).

012201-proizvodstvo na reàna gra|a

Proizvodstvo na reàna gra|a od iglolisnici i {irokolisnici i
reàni èlezni~ki pragovi.

012001-proizvodstvo i obrabotka na kamen

Vadewe i melewe na kamen i proizvodstvo na tol~enik.

012131-proizvodstvo na var

010110-poljodelstvo

Proizvodstvo na zelen~uk (kompir, grav, gra{ok, kromid, luk,
zelka, spana}), ìto (p~enka i r`) i cve}iwa i ukrasni rastenija.

020302-ribarstvo na reki i so ribnici

020140-sto~arstvo

Odgleduvawe goveda za meso, mleko i priplod, odgleduvawe na
sviwi za meso, odgleduvawe na ovci za meso, mleko i volna i priplod,
odgleduvawe na kozi, kuni, p~eli i svileni bubi.

020121-proizvodstvo na ovo{je

013122-proizvodstvo na mineralna voda

070124-trgovija na golemo i malo so ogrev i gradeèn materijal

080119-preno}i{ta, gostilnici,planinarski domovi i sl.

080202-turisti~ko biro

070310-nadvore{na trgovija so prehranbeni proizvodi

070320-nadvore{na trgovija so neprehranbeni proizvodi (promet so
{umski sortimenti i drugi {umski proizvodi)

110403-drugo proektirawe

Javnoto pretprijatie moè, bez zapi{uvawe vo trovskiot registar,
da vr{i pomal obem na drugi dejnosti osven pogore navedenite, koi e
voobi~aeno da se izvr{uvaat zaedno so niv ako pridonesuvaat za podobro
iskoristuvawe na kapacitetite na pretprijatieto (~len 8 od Stautot).
Javnoto pretprijatie rabotite od javen interes gi vr{i soglasno so
Statutot i zakonite so koi se ureduvaat uslovite i na~inot na vr{ewe na
dejnosta od oblasta na {umarstvoto.

2.12.3. Vnatre{na organizacija na JP
za stopanisuvawe so {umi

Organizacijata na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi
se ureduva so Statutot.

Spored odredbite na ~lenot 10 od Statutot na JP ,,Makedonski
{umi-Skopje, Javnoto pretprijatie se organizira taka {to dejnosta
zaradi koja e osnovano da ja vr{i na na~in so koj se obezbeduva:
-tehni~ko-tehnolo{ko i ekonomsko edinstvo;
-efikasnost vo raboteweto;
-za{tita i unapreduvawe na dobrata od op{t interes.

Zaradi uspe{no i efikasno vr{ewe na dejnosta, javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so {umi se organizira vo:

1. direkcija i
2. podru`nici.

So pravilnik za vnatre{nata organizacija se utvrduva brojot,
nazivot i sedi{teto na podru`nicite. Pri toa, takov pravilnik e
donesen i podru`nici na JP ,,Makedonski {umi-Skopje se {umskite
stopanstva ([S) (66):
,,Male{evo-Berovo; ,,Ravna Reka-Peh~evo; ,,Golak-
Del~evo; ,,Osogovo-Kriva Palanka; ,,Kratovo-Kratovo;
,,Osogovo-Ko~ani; ,,Serta-[tip; ,,Pla~kovica-Radovi{;
,,Pla~kovica-Vinica; ,,Belasica-Strumica; ,,Salanxak-
Valandovo; ,,Koùv-Gevgelija; ,,Demir Kapija-Demir Kapija;
,,Bor-Kavadarci; ,,Crn Bor-Prilep; ,,Babuna-Veles;
,,[umarstvo-Sveti Nikole; ,,Kajmak~alan-Bitola; ,,Bigla-
Demir Hisar; ,,Lipa-Kru{evo; ,,Prespa drvo-Resen;
,,Gali~ica-Ohrid; ,,Jablanica-Struga; ,,Stogovo-Debar;
,,Lopu{nik-Ki~evo; ,,Sandanski-Makedonski Brod; ,,[ar-
Gostivar; ,,Le{nica-Tetovo; ,,Karaxica-Skopje i
,,Kumanovo-Kumanovo.

Vo direkcijata na JP se organizira i koordinira izvr{uvaweto na
funkciite od dejnosta i raboteweto na javnoto pretprijatie.

Direkcijata se organizira po sektori, pri {to so organizacijata
se formirani slednite sektori:

-SEKTOR za iskoristuvawe na {umite i primarna prerabotka na
drvoto;
-SEKTOR za odgleduvawe, za{tita i ekologija na {umite;
-SEKTOR za lovstvo i planinski turizam;
-SEKTOR za komercijalni raboti;
-SEKTOR za plan, analiza, razvoj i investicii;
-SEKTOR za ekonomsko-finansiski raboti i
-SEKTOR za pravni, kadrovski i op{ti raboti.

[emata na organizacijata e prikaàna na slikata 1.

So rabotata na Javnoto pretprijatie rakovodi direktor, a so
oddelnite sektori rakovodat pomo{nici direktori.

Podru`nicite, odnosno {umskite stopanstva se
ORGANIZACIONI DELOVI na Javnoto pretprijatie vo koi
neposredno se izvr{uvaat dejnostite na javnoto pretprijatie.

Podru`nicite gi osnova Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie.

So podru`nicite rakovodat rakovoditeli.

Pobliskata vnatre{na organizacija na direkcijata i
podru`nicite se ureduva so Pravilnikot za vnatre{na organizacija na
Javnoto pretprijatie. Pri ova, kako {to e izneseno, direkcijata e
organizirana po sektori, a pak, podru`nicite po oddelenija (za
koristewe na {umi, primarna prerabotka na drvoto, mehanizacija i
{umski komunikacii, za odrùvawe i kontrola, za semenarstvo i
rasadni~ko proizvodstvo, za odgleduvawe, za{tita i po{umuvawe, za
sporedni {umski proizvodi, za lovstvo, za farmi i ribnici, za
ugostitelstvo i sl.) na ~ie ~elo stojat {efovi-rakovoditeli, potoa
slu`bi (za proda`ba i nabavki, za plan, za analiza i razvoj, za
finansiski raboti) na ~ie ~elo stojat referenti-rakovoditeli, kako i
slu`ba za pravni, kadrovski i op{ti raboti na podru`nicata na ~ie
~elo stoi sekretar-rakovoditel.

Sl. 1 [ema na organizacionata postavenost na JP ,,Makedonski {umi
2.12.4. Upravuvawe i rakovodewe so JP za
stopanisuvawe so {umi

Organi na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi se:

-Upraven odbor;
-Odbor za kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe
-direktor.

Upravniot odbor upravuva so Javnoto pretprijatie. Toj e
sostaven od 9 ~lenovi koi gi imenuva i gi razre{uva Vladata
na Republika Makedonija, od koi 6 ~lenovi od redot na
afirmirani i poznati stru~waci od oblasta na {umarstvoto i
afirmirani javni rabotnici, a trojca od redot na vrabotenite
vo Javnoto pretprijatie, a po predlog na Sovetot na
vrabotenite.

Mandatot na ~lenovite na Upravniot odbor na JP trae 4 godini.

Rabotite koi gi vr{i Upravniot odbor se spored Zakonot za JP i
Statutot.

Za vr{ewe na kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe na
Javnoto pretprijatie se formira Odbor za kontrola od 5 ~lena. ^lenovite
gi imenuva i gi razre{uva osnova~ot, odnosno Vladata na RM. Za ~lenovi
na Odborot za kontrola moè da se imenuvaat lica so visoko obrazovanie
koi poseduvaat znaewe i iskustvo, osobeno od dejnosta na finansiskoto i
smetkovodstvenoto rabotewe.

Mandatot na ~lenovite na Odborot za kontrola trae 4 godini.

Nadle`nosta i raboteweto na Odborot za kontrola se utvrdeni so
zakon.

So raboteweto na Javnoto pretprijatie rakovodi direktor {to go
imenuva, odnosno go razre{uva osnova~ot, odnosno Vladata na RM.
Direktorot se imenuva so mandat od 4 godini.

Direktorot go zastapuva i go pretstavuva JP, ovlasten e vo imeto
na JP da sklu~uva dogovori i da prezema drugi pravni raboti, kako i da go
zastapuva JP pred sudovite i drugite organi.

Rabotnici so posebni ovlastuvawa i odgovornosti vo Javnoto
pretprijatie se:
-pomo{nici na direktorot (rakovoditeli na sektori)
-rakovoditeli na podru`nici.

Direktorot na JP gi imenuva i gi razre{uva pomo{nicite na
direktorot i rakovoditelite na podru`nicite. Uslovite, posebnite
ovlastuvawa i odgovornostite na rabotnicite so posebni ovlastuvawa se
ureduvaat so Pravilnikot za vnatre{na organizacija na JP.

Vo Javnoto pretprijatie se izbira Sovet na vrabotenite. ^lenovite
na Sovetot na vrabotenite se izbiraat od strana na vrabotenite vo
podru`nicite i toa po eden ~len od sekoja podru`nica, so javno glasawe i
po predlog na sindikatot. Sovetot na vraboteni dava predlozi i mislewa
po site pra{awa od su{tinski interes za vrabotenite vo JP. Sovetot na
vrabotenite predlaga ~lenovi na Upravniot odbor na JP od redot na
vrabotenite. ^lenovite na Sovetot na vrabotenite imaat mandat od 4
godini.

2.13. ORGANIZACIJA VO OZELENUVAWETO

Pod poimot ozelenuvawe, voop{to, se podrazbira podigawe i
odrùvawe na zelenilo, pred s, vo naseleni sredini (naselbi), zeleni
povr{ini pokraj soobra}ajnici, vo industriski reoni i drugi objekti,
kako i podigawe na zeleni povr{ini zaradi rekultivacija na rudarski
jalovini, deponii i podigawe i odrùvawe na {umi so posebna namena
kako {to se park-{umi, {umi za odmor i rekreacija i drugi {umi so
posebna namena.

Organizacijata ne samo so podigaweto, tuku i so odrùvaweto,
odnosno negata, za{titata i odgleduvaweto na zelenite povr{ini zavisi
od pove}e faktori, kako {to se: vidot i namenata na zelenite povr{ini,
obemot, lokacijata i sl.

Vo na{i uslovi, kade {to pod ozelenuvawe, glavno, se podrazbira
podigawe na zeleni povr{ini vo gradski i prigradski podra~ja, kako i
nivno odrùvawe, organizacijata prete`no e uslovena od vidot i
namenata na zelenite povr{ini. Taka, na primer, vo pogolemite naseleni
mesta stopanisuvaweto so zeleniloto i zelenite povr{ini e, glavno, vo
sklopot na komunalnite pretprijatija, so isklu~ok na g. Skopje, kade {to,
pred desetina godini e organizirano posebno javno pretprijatie (JP)
,,Parkovi i zelenilo. Vo site ostanati gradski (urbani) sredini,
stopanisuvaweto so zelenite povr{ini e organizirano vo ramkite na
javnite komunalni pretprijatija. Pritoa, vakvite pretprijatija, denes se
organizirani na lokalno nivo (osnova~i se lokalnata samouprava, t.e.
op{tinite) spored Zakonot za javni pretprijatija.

Sekako deka vo sklopot na javnite komunalni pretprijatija, kako
posebni rabotni edinici, osven zeleniloto, se organizirani komunalna
higiena, vodovod i kanalizacija, pogrebalni uslugi i sli~no.

Inaku, edinstvenoto javno pretprijatie za stopanisuvawe so
gradsko i vongradsko zelenilo e ,,Parkovi i zelenilo- Skopje. Vo pogled
na organizacijata na raboteweto, ova pretprijatie e osnovano vedna{ po
osloboduvaweto, vo 1945 god. kako gradska ustanova ,,Gradini i parkovi
Skopje so zada~a-odrùvawe i pro{iruvawe na gradskoto zelenilo.
(Prviot gradski park na povr{ina od okolu 16000 m
2
, e podignat vo Skopje
1905 godina). Vo 1954 godina Sobranieto na gradot Skopje vostanovuva
,,Uprava za gradsko i vongradsko zelenilo, a od taa godina zapo~nuva so
po{umuvawe na park-{umite ,,Vodno, ,,Gazi Baba, ,,Francuski
grobi{ta i ,,Zaj~ev Rid.

Vo 1960 godina ,,Upravata za gradsko i vongradsko zelenilo se
transformira vo Komunalno-proizvodno pretprijatie ,,Parkovi i
zelenilo Skopje, koe pak vo 1972 god. se integrira so Komunalna higiena,
vodovod i kanalizacija vo Javno komunalno pretprijatie ,,Komunalec
Skopje. Vo sostav na JKP ,,Komunalec- Skopje, ,,Parkovi i zelenilo se
organizirani i rabotat kako posebna osnovna organizacija na zdruèn
trud (OOZT). Od 01.01.1993 god. doa|a do dezintegracija na JKP
,,Komunalec od koga vo posebno javno pretprijatie se izdvojuvaat
,,Parkovi i zelenilo.

Osnovna dejnost na sega{noto JP ,,Parkovi i zelenilo e
odrùvawe na javnoto gradsko i vongradsko zelenilo i sportsko-
rekreativnite centri, podigawe na zelenilo, odrùvawe na park-{umite,
drvoredite i drugi zeleni povr{ini.

Organizacijata na rabotata, vo slu~ajot na JP ,,Parkovi i
zelenilo e utvrdena so Statutot i Pravilnikot za organizacija i
sistematizacija, vo sklopot na oddelni rabotni edinici (RE) kako {to se
RE ,,Gradsko zelenilo, RE ,,Vongradsko zelenilo, RE ,,Podigawe na
zelenilo RE ,,Zabaven park i RE ,,Mehanizacija kako slu`bi za razvoj
i za op{to-pravni i kadrovski raboti.

Na ~elo na javnite komunalni pretprijatija, kako i na javnite
pretprijatija za parkovi i zelenilo, stoi direktor koj go imenuva,
odnosno go postavuva osnova~ot (Gradski sovet za g. Skopje, odnosno
Sovetot na op{tinata), a na ~elo na rabotnite edinici i na slu`bite
stojat rakovoditeli.

Organi na upravuvaweto vo javnite pretprijatija za stopanisuvawe
so zelenite povr{ini, t.e. parkovite i zeleniloto i so javnite komunalni
pretprijatija vo ~ii ramki se i gradskoto i vongradskoto zelenilo, se
Upravniot odbor, Odborot za kontrola na materijalnoto i finansiskoto
rabotewe i direktorot koj gi nazna~uva, odnosno gi razre{uva osnova~ot
spored odredbite od Zakonot za javni pretprijatija.

3. PRETPRIJATIJA TRGOVSKI DRU[TVA

3.1. POIM ZA TRGOVEC, TRGOVEC-POEDINEC
I TRGOVSKO DRU[TVO

3.1.1. Trgovec

Pod poimot trgovec se podrazbira sekoe pravno ili fizi~ko lice
koe samostojno trajno vr{i nekoja dejnost, kako:

-kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti, bez ogled dali se
prodavaat nepromeneti, preraboteni ili obraboteni;
-trguvawe so hartii od vrednost;
-nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili
prerabotka za drugi, pod uslov raboteweto da go nadminuva obemot na
,,pomal zanaet;
-bankarski dejnosti;
-osiguruvawe;
-prevoz na lica i stoki;
-komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing;
-trgovsko zastapuvawe i posreduvawe;
-ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost,
marketing ili vr{ewe na drugi trgovski uslugi;
-proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audio-vizuelni zapisi,
softver, kako i drugi sli~ni dejnosti;
-izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi raboti povrzani so
trgovija so knigi i umetni~ki tvorbi i
-kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nedvi`ni imoti za proda`ba.

Trgovec, spored prirodata i obemot na dejnosta, se smeta i sekoe
lice koe vo vid na zanimawe vr{i deloven potfat koj bara da bide
organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti, pod
uslov firmata da bide zapi{ana vo trgovskiot registar. Pri ova, toa se
odnesuva i za oblasta na {umarstvoto samo vo pogled na delovnite
potfati za obrabotuvawe ili prerabotuvawe na sopstveni {umski
proizvodi.

Za trgovci, spored ~lenot 4 vo Zakonot za trgovski dru{tva (ZTD)

(28), ne se smetaat:

-fizi~ki lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost
(zemjodelci);
-zanaet~ii i lica koi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa i
-lica koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe na sobi vo
sopstveni ìveali{ta.

3.1.2. Trgovec-poedinec

Trgovecot-poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite
nabrojani vo poglavieto ,,trgovec. Kako trgovec-poedinec moè da se
registrira sekoe delovno sposobno lice so postojano mesto na ìveewe vo
RM.

Trgovecot-poedinec se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz osnova
na prijava vo koja se naveduvaat:
-imeto i prezimeto, mestoto na ìveewe, adresata i mati~niot broj;
-firmata pod koja }e se vr{i dejnosta;
-sedi{teto i adresata od kade {to }e se vr{i dejnosta i
-predmetot na raboteweto.

Kon prijavata se priloùva i obrazec za ovlasten potpisnik i
izjava deka ne e li{en od pravoto da vr{i nekoja od dejnostite opredeleni
so zakon. Edno lice moè da registrira samo edna firma kako trgovec-
poedinec.

Firmata na trgovecot-poedinec mora da ja sodrì oznakata ,,TP,
negovoto li~no ime, tatkovoto ime i prezimeto.

3.1.3. Trgovsko dru{tvo

Trgovskoto dru{tvo e zdruùvawe na dve ili pove}e fizi~ki i
pravni lica koi vloùvaat pari, predmeti i prava vo imot {to go
koristat za zaedni~ko rabotewe i zaedni~ki ja delat dobivkata i zagubata
od raboteweto. Vo odredeni slu~ai, opredeleni so zakon, dru{tvo moè da
bide osnovano i od edno lice.

Imotot sozdaden so vloùvawa vo dru{tvoto se izrazuva vo pari i
ja pretstavuva osnovnata glavnina na dru{tvoto. Licata koi vloùvaat
vo osnovnata glavnina se s o d r u ` n i c i na dru{tvoto, odnosno a k c
i o n e r i na dru{tvoto.

3.2. VIDOVI TRGOVSKI DRU[TVA

Dru{tvata, spored formata, kakva i da e nivnata dejnost, spored
~lenot 18 od ZTD, moè da bidat:

-javno trgovsko dru{tvo;
-komanditno dru{tvo;
-dru{tvo so ograni~ena odgovornost;
-akcionersko dru{tvo i
-komanditno dru{tvo so akcii.

Formata, traeweto, firmata, sedi{teto, predmetot na rabotewe,
iznosot na osnovnata glavnina, kako i organizacijata i upravuvaweto na
dru{tvoto se utvrduvaat so dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot
na dru{tvoto.

Dru{tvoto kako pravno lice moè da steknuva prava i da prezema
obvrski, da sklu~uva dogovori i drugi pravni raboti. Trgovskoto dru{tvo
za svoite obvrski odgovara so siot svoj imot.

Dru{tvo moè da osnovaat doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica.

3.2.1. Javno trgovsko dru{tvo (JTD)

3.2.1.1. Osnovawe na JTD

Javno trgovsko dru{tvo (JTD) e zdruùvawe na dve ili pove}e
pravni ili fizi~ki lica koi na doveritelite za obvrskite na dru{tvoto
im odgovaraat li~no i neograni~eno solidarno so siot svoj imot.

Javno trgovsko dru{tvo se osnova so dogovor sklu~en me|u
sodru`nicite. Dogovorot, koj se sklu~uva vo pismena forma, sodrì
odredbi za:

-prezimeto i imeto, dràvjanstvoto i mestoto na ìveewe, kako i
adresata na sodru`nicite ili firmata i sedi{teto na sodru`nicite ako
se pravni lica;
-firmata i sedi{teto na javnoto dru{tvo;
-predmetot na raboteweto na javnoto dru{tvo;
-vidot i goleminata na vlogot na sekoj sodru`nik i procenata na
negovata vrednost;
-na~inot na li~noto u~estvo vo rabotata na dru{tvoto na sekoj
sodru`nik;
-na~inot na raspredelbata na dobivkata i na~inot na pokrivaweto
na zagubata;
-na~inot na upravuvaweto i zastapuvaweto na javnoto dru{tvo i
donesuvaweto na odlukite i
-drugi pra{awa opredeleni so zakon.

Javnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar.
Sodru`nicite ne mora da vnesat vo javnoto dru{tvo ednakvi vlogovi. Tie
moè vo dru{tvoto da vloàt pari, predmeti, prava, trud i uslugi.
Vrednosta na nepari~niot vlog sodru`nicite spogodbeno ja utvrduvaat vo
pari. Sodru`nik na javno dru{tvo ne smee bez izre~na soglasnost na
drugite sodru`nici da prezema raboti {to se vo ramkite na dejnosta na
javnoto dru{tvo, nitu da bide sodru`nik koj li~no odgovara, da bide ~len
na organ ili vraboten vo dru{tvo koe na javnoto dru{tvo mu e konkurent
ili bi moèlo da mu bide konkurent. (t.1, ~l.59 od ZTD).

Sodru`nikot ima pravo na nagrada za svoeto li~no u~estvo vo
rabotite na javnoto dru{tvo utvrdeno so dogovorot za dru{tvoto (~l.70).
Dobivkata i zagubata se delat me|u sodru`nicite na javnoto dru{tvo
srazmerno na udelot na sekoj sodru`nik vo dru{tvoto ako so dogovorot za
dru{tvoto poinaku ne e opredeleno (~l.71).

Za obvrskite na javnoto dru{tvo sekoj sodru`nik im odgovara na
doveritelite na javnoto dru{tvo neposredno so celiot svoj imot i
solidarno so site drugi sodru`nici. Sodru`nik koj pristapuva vo javno
dru{tvo {to ve}e postoi, za obvrskite nastanati pred negovoto stapuvawe
vo javnoto dru{tvo odgovara isto kako i drugite sodru`nici (~l. 74, t.1.4).

3.2.1.2. Prestanok na JTD

Javnoto dru{tvo prestanuva so svojata dejnost vo slednive slu~ai
(~l. 77):

-so istekot na vremeto za koe e osnovano;
-so odluka na sodru`nicite;
-so otvorawe ste~ajna postapka na javnoto dru{tvo;
-so smrt na koj bilo od sodru`nicite, odnosno so prestanok na
sodru`nik-pravno lice, ako poinaku ne e opredeleno so dogovorot za
dru{tvoto;
-so otvorawe na ste~ajna postapka nad koj bilo od sodru`nicite;
-so otkaz na nekoj od sodru`nicite na javnoto dru{tvo;
-so pravosilna sudska odluka i
-vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

Prestanokot na javnoto dru{tvo sodru`nicite go prijavuvaat za
upis vo trgovskiot registar, osven ako javnoto dru{tvo prestane poradi
otvorawe na ste~ajna postapka.

3.2.2. Komanditno dru{tvo (KD)

Komanditno dru{tvo, spored ~l. 85 od ZTD, e dru{tvo vo koe se
zdruùvaat dve ili pove}e lica od koi najmalku eden sodru`nik odgovara
za obvrskite na dru{tvoto solidarno i neograni~eno so siot svoj imot,
koj se vika komplementar, a najmalku eden sodru`nik odgovara za
obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na zapi{aniot vlog na
dru{tvoto, koj se vika komanditor. K o m p l e m e n t a r i t e
u~estvuvaat najmalku so edna petina (1/5) od vkupniot iznos na vlogovite.

3.2.2.1. Osnovawe na KD

Komanditno dru{tvo (KD), spored ~l. 87 i 88 od ZTD, se osnova so
dogovor za dru{tvo, koj se sklu~uva vo pismena forma i sodrì:

-firmata i sedi{teto na komanditnoto dru{tvo;
-predmetot na raboteweto na komanditnoto dru{tvo;
-imeto i mestoto na ìveewe, odnosno firmata i nejzinoto sedi{te,
dràvjanstvoto, kako i adresata na sodru`nicite;
-vkupniot iznos na vlogot na sodru`nicite;
-vidot i soodnosot na vlogovite na sekoj od sodru`nicite;
-na~inot i vremeto na uplata na vlogot;
-na~inot na raspredelbata na dobivkata i na~inot na pokrivaweto
na zagubata;
-na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo i
donesuvaweto na odlukite i
-drugi odredbi so koi se ureduvaat odnosite me|u sodru`nicite.

Firmata na komanditnoto dru{tvo sodrì prezime i ime, odnosno
firmata ili skratenata firma barem na eden od komplementarite, a ako
se pove}e, i oznakata ,,i dr., kako i kratenkata ,,KD. Prezimeto i imeto
na komanditorot ne se zapi{uva vo firmata, a toj odgovara kako
komplementar ako negovoto prezime i ime e navedeno vo firmata na
komanditnoto dru{tvo (~l. 89 od ZTD).

Komanditnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar.
Prijavata za upis vo trgovskiot registar ja podnesuvaat
komplementarite.

Pravata i obvrskite me|u sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot
za dru{tvoto.

Spored ~l. 98 od ZTD, komanditorot u~estvuva vo raspredelbata na
dobivkata na komanditnoto dru{tvo srazmerno na uplateniot vlog.
Komanditorot u~estvuva vo pokrivaweto na zagubite na komanditnoto
dru{tvo do visina na zapi{aniot vlog. Toj ne e dolèn da ja vrati
primenata dobivka poradi podocne`na zaguba na komanditnoto dru{tvo.

Komanditor ne moè da go zastapuva komanditnoto dru{tvo. Toj ne
moè da go zastapuva komanditnoto dru{tvo nitu vrz osnova na
polnomo{no (~l.100). Komanditorot ne odgovara za obvrskite na
komanditnoto dru{tvo ako go uplati siot vlog za koj se obvrzal so
dogovorot za dru{tvoto. Ako pak toj ne go uplati siot vlog za koj se
obvrzal so dogovorot za dru{tvoto, odgovara na doveritelite na
komanditnoto dru{tvo neposredno i solidarno so drugite sodru`nici na
dru{tvoto do iznosot na dogovoreniot vlog namalen za uplateniot del.
Ako komplementar stane komanditor, odgovara kako komanditor od
denot na upisot vo trgovskiot registar kako komanditor. Lice koe
steknuva svojstvo na komanditor, odgovara i za obvrskite na dru{tvoto
koi gi prezelo i pred negovoto pristapuvawe kon dru{tvoto.

3.2.2.2. Prestanok na KD

Komandtinoto dru{tvo prestanuva vo slednive uslovi (~l. 102 od
ZTD):

-ako od nego istapat site komplementari;
-ako nad komplementar bide sproveden ste~aj;
-ako komplementar ja zagubi delovnata sposobnost;
-ako umren komplementar koj bil edinstven i na koj site negovi
naslednici se maloletnici ne moè da bide zamenet so nov komplementar
ili komanditnoto dru{tvo da se preobrazi vo dru{tvo so ograni~ena
odgovornost;
-so sudska odluka i
-vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

Vo slu~aj poradi istapuvawe na site komanditori vo komanditnoto
dru{tvo ostanat samo komplementarite, komanditnoto dru{tvo (KD)
svojata dejnost ja prodolùva kako javno dru{tvo (JTD).

3.2.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost (DOO)

Dru{tvo so ograni~ena odgovornost (DOO) e dru{tvo vo koe
sodru`nicite u~estvuvaat so po eden vlog (osnoven vlog) vo odnapred
dogovorenata osnovna glavnina na dru{tvoto. Osnovnite vlogovi moè da
bidat razli~ni. Za obvrskite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost
sodru`nicite ne odgovaraat (~l. 106 ZTD).

Dru{tvo so ograni~ena odgovornost moè da osnova i edno lice koe
se ozna~uva kako edinstven sodru`nik. Dru{tvoto moè da ima najmnogu
50 sodru`nici (~l. 107).

Firmata na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost mora da go
izrazuva predmetot na raboteweto na dru{tvoto i da gi sodrì imiwata
na site, na pove}eto ili na eden od sodru`nicite, po {to se navedeni
zborovite ,,dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili kratenkata ,,DOO.
Koga dru{tvoto e osnovano od edno lice, firmata gi sodrì zborovite
,,dru{tvo so ograni~ena odgovornost-osnovano od edno lice ili
kratenkata ,,DOOEL (~l. 109).

3.2.3.1. Osnovawe na DOO

Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se osnova so dogovor za
dru{tvoto, koj go sklu~uvaat site osnova~i vo pismena forma. Ako
dru{tvoto go osnova edno lice, dogovorot za dru{tvoto se zamenuva so
izjava na osnova~ot za osnovawe na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost
dadena kaj notar.

So dogovorot, odnosno so izjavata na osnova~ot za osnovawe na DOO
za dru{tvoto se utvrduva (~l. 111):

-imeto i mestoto na ìveewe, dràvjanstvoto, kako i adresata na
sodru`nicite, odnosno firmata i sedi{teto ako osnova~ot e pravno
lice;
-firmata i sedi{teto na dru{tvoto;
-vremetraeweto na dru{tvoto;
-iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na osnovniot vlog na
sekoj sodru`nik oddelno; ako osnovniot vlog se sostoi od predmeti i
prava, mora tie podrobno da se opi{at i da se nazna~i nivnata vrednost;
-na~inot i vremeto na uplata na pari~nite vlogovi {to se
uplatuvaat vo celost;
-na~inot i merilata na raspredelbata na dobivkata i na~inot na
pokrivaweto na zagubata;
-upravuvaweto na dru{tvoto;
-pravata i obvrskite {to sodru`nicite gi imaat pokraj uplatata
na osnovniot vlog i
-zastapuvaweto na dru{tvoto.
Osnovnata glavnina na DOO se sostoi od zbirot na osnovnite
vlogovi na oddelnite sodru`nici. Taa glasi vo denari, a moè i vo
stranska valuta, vo denarska protivvrednost spored sredniot kurs na taa
valuta utvrden-objaven od Narodnata banka na Republika Makedonija na
denot na potpi{uvaweto na dogovorot za dru{tvoto. Osnovnata glavnina
ne moè da bide pomala od 10.000 DEM vo denarska protivvrednost.
Iznosot na osnovnata glavnina mora da bide izrazen so cel broj koj e
deliv so sto.

Iznosot na osnovnite vlogovi na sodru`nicite moè da bide
razli~en, no goleminata na poedine~niot osnoven vlog ne moè da bide
pomala od 200 DEM vo denarska proivvrednost. Osnovniot vlog se
iskaùva vo denari i mora da bide izrazen so cel broj koj e deliv so sto.
Sekoj sodru`nik pri osnovaweto na dru{tvoto ima pravo na eden osnoven
vlog. Eden osnoven vlog moè da imaat pove}e lica.

Osnovniot vlog moè da se sostoi i od predmeti, pri {to vo
dogovorot za dru{tvoto se opredeluva sodru`nikot koj gi vnesuva
predmetite, kako i predmetite {to se prezemaat, vrednosta po koja
dru{tvoto gi prezema predmetite i pogodnostite {to mu se priznavaat na
sodru`nikot koj gi vnesuva predmetite ako za takvi pogodnosti se
dogovorat sodru`nicite. Kon dogovorot za dru{tvoto se priloùva
izve{taj na ovlasten procenuva~ na vrednosta na vlogot vo predmeti.

Ako vrednosta na eden vlog vo predmeti i prava e pomala od 50.000
DEM vo denarska protivvrednost i ako vkupnata vrednost na celinata na
vlogovite vo predmeti i prava ne ja nadminuva polovinata od osnovnata
glavnina, idnite sodru`nici moàt ednoglasno da re{at da ne ja
procenuvaat vrednosta na vlogot vo predmeti i prava.

Sekoj sodru`nik pri osnovaweto na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost (DOO) mora da uplati edna tretina (1/3) od vlogot {to go
upla}a vo pari, so toa {to vkupniot iznos na site uplati vo pari i
vrednosta na vnesenite predmeti i prava ne moè da bide pomal od 5.000
DEM vo denarska protivvrednost. Vlogovite vo predmeti i prava mora vo
celost da se vnesat pred podnesuvaweto na prijavata za upis na
osnovaweto na DOO vo trgovskiot registar.

Ako DOO ne bide osnovano vo rok od {est meseci smetaj}i od denot
na upla}aweto na prviot pari~en vlog na na~inot utvrden so dogovorot za
dru{tvoto, sodru`nik moè da bara od sudot da go utvrdi negovoto pravo
za vra}awe na iznosot na negoviot vlog.

Fizi~ko lice ne moè da bide edinstven sodru`nik vo pove}e DOO.
Dru{tvoto sostaveno samo od edno lice ne moè da bide edinstven
sodru`nik vo drugo DOO.

Sodru`nikot e dolèn prezemeniot osnoven vlog da go plati vo
celost vo soglasnost so dogovorot za dru{tvoto i so odlukata na sobirot
na sodru`nicite.

Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so DOO i
vo raspredelbata na dobivkata, da bide izvestuvan za raboteweto so
dru{tvoto, da gi razgleduva knigite i spisite na dru{tvoto, kako i
pravo na del od ostatokot na likvidacionata, odnosno ste~ajnata masa
(~l.133).

Udelot na sodru`nik vo DOO se opredeluva spored goleminata na
osnovniot vlog {to go prezel sodru`nikot, dokolku so dogovorot za
dru{tvoto ne e poinaku opredeleno. Sodru`nikot moè da ima samo eden
udel vo dru{tvoto. Ako toj prezeme i drug udel, negoviot udel se zgolemuva
za prezemeniot udel (~l. 140).

Upravitelot, odnosno upravitelite na DOO vodat kniga na
udelite vo koja, po zapi{uvaweto na dru{tvoto vo trgovskiot registar, se
vnesuva prezimeto i imeto (firmata i nazivot), zanimaweto i mestoto na
ìveewe (sedi{teto) na sekoj sodru`nik, iznosot na osnovniot vlog {to
sodru`nikot go prezel, dopolnitelnite uplati koi gi izvr{il, kako i
posebnite prava i dol`nosti ako se svrzani so udelot. Vo odnos na DOO,
sodru`nik e onoj {to e zapi{an vo knigata na udeli. Udelite vo DOO se
prenoslivi i moàt da se nasleduvaat na na~in i spored postapka
utvrdeni so dogovorot za dru{tvoto. Preminot na udel po pat na
nasledstvo na bra~en drugar i deca, na zetovi i snai ne moè da se
ograni~i.

3.2.3.2. Prestanok na DOO

Sodru`ni~kiot odnos vo DOO prestanuva vo uslovi na:

-smrt na fizi~ko lica - sodru`nik;
-prestanok na pravno lice - sodru`nik;
-istapuvawe na sodru`nikot od dru{tvoto;
-isklu~uvawe na sodru`nikot od dru{tvoto;
-otvorawe na ste~ajna postapka nad sodru`nikot.

Imotnite odnosi se ureduvaat so smetkovodstven bilans {to se
izgotvuva do krajot na mesecot vo koj prestanal sodru`ni~kiot odnos.

Sodru`nikot koj istapuva od DOO, odnosno isklu~en sodru`nik
ima pravo na nadomestok na negoviot udel spored pazarnata vrednost {to
ja imal udelot vo vremeto na istapuvawe, odnosno isklu~uvawe.

Spored ~l. 207 od ZTD, dru{tvoto so ograni~ena odgovornost
prestanuva so:
-istekuvawe na vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto;
-odluka na sodru`nicite;
-odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo, odnosno so podelba;
-sproveduvawe na ste~aj;
-odluka na registarskiot sud i
-vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.

Odlukata za prestanok na DOO ja donesuvaat sodru`nicite so
najmalku tri~etvrtinsko (3/4) mnozinstvo od vkupniot broj glasovi ili so
sudska odluka. Sudot, pred izrekuvaweto na prestanokot, odrùva
ro~i{te na koe go soslu{uva upravitelot, odnosno upravitelite, a koga e
obrazuvan (ako ima takov organ) i nadzorniot odbor. Odluka moè da se
izre~e i bez soslu{uvawe, t.e. bez ro~i{te ako ne se javile povikanite
lica.

3.2.4. Akcionersko dru{tvo

Akcionerskoto dru{tvo e dru{tvo koe so statutot ima opredelena
i na ednakvi delovi (akcii) podelena glavnina (osnovna glavnina), vo
koja akcionerite u~estvuvaat so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to
obvrski se obezbedeni so siot imot na dru{tvoto. Akcionerite imaat
obvrski na davawa utvrdeni so statutot i ne odgovaraat za obvrskite na
akcionerskoto dru{tvo (~l. 221 od ZTD).

Firmata na akcionerskoto dru{tvo mora da go izrazuva predmetot
na raboteweto na dru{tvoto, po koja sleduvaat zborovite ,,akcionersko
dru{tvo" ili kratenkata ,,AD".

Osnovnata glavnina i akciite glasat vo denari, a moàt vo
protivvrednost da bidat izrazeni i vo stranska valuta.

Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina, koga
akcionerskoto dru{tvo se osnova preku javen povik, iznesuva 50.000 DEM
vo denarska protivvrednost, a bez javen povik 20.000 DEM vo denarska
protivvrednost, spored sredniot kurs na Narodnata banka na Republika
Makedonija. Toj iznos mora da bide izrazen so cel broj koj e deliv so
brojot sto. Najmaliot nominalen iznos na akcijata ne moè da bide pomal
od 10 DEM.

3.2.4.1. Poim, izdavawe i vidovi akcii

Akciite se hartii od vrednost. Ispravata (dokumentot) za akcijata
se izdava za sekoja akcija ili za pove}e akcii od ist rod zaedno (zbirna
akcija).

Akciite moàt da glasat na ime i na donesuva~. Akcionerskoto
dru{tvo moè da izdava akcii so razli~ni prava, spored {to tie moè da
bidat: obi~ni i prioritetni.

Obi~ni akcii se akcii koi na nivnite sopstvenici im davaat:

-pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto;
-pravo na isplata na del od dobivkata (dividendata) i
-pravo na isplata na del od ostatokot od likvidaciskata, odnosno
ste~ajnata masa na dru{tvoto.

Prioritetnite akcii, odnosno prava se sostojat vo mo`nosta
sopstvenicite na takvi akcii da nazna~uvaat ili da predlagaat
opredelen broj ~lenovi na organite na dru{tvoto, no pomalku od
polovinata ili da bidat od imotna priroda, taka {to davaat posebna
korist vo pogled na dobivkata ili imotot na dru{tvoto.

Prioritetnite akcii moàt da bidat kumulativni i
participativni. Kumulativnata prioritetna akcija na nejziniot
sopstvenik mu dava pravo na naplata na kumuliranite neplateni
dividendi pred naplatuvaweto na kakvi i da bilo dividendi na
sopstvenik na udelot na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za
izdavawe akcii. Participativnata prioritetna akcija, pokraj
utvrdenata dividenda, dava i pravo na isplata na dividenda koja im
pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za
izdavawe akcii (~l. 231 od ZTD).

3.2.4.2. Osnovawe na AD

Akcionersko dru{tvo (AD) moàt da osnovaat najmalku tri
fizi~ki i pravni lica, a po isklu~ok i edno lice, koi go potpi{ale
dogovorot (aktot) za osnovawe. Potpisite na osnova~ite na dru{tvo se
zaveruvaat so notarski akt.

Aktot (dogovorot) za osnovawe na akcionersko dru{tvo sodrì
odredbi za:

-firmata i sedi{teto na dru{tvoto;
-predmetot na rabotewe;
-visinata na osnovnata glavnina;
-nominalniot iznos na akciite i brojot na akciite spored vidot i
rodot ako se predviduva izdavawe na akcii od razli~ni vidovi, odnosno
rodovi;
-prednostite {to za sebe gi zadrùvaat osnova~ite;
-nepari~nite vlogovi {to treba da gi izvr{at osnova~ite i drugi
lica;
-pravoto na osnova~ite da gi nazna~uvaat prvite ~lenovi na
organite na upravuvawe, odnosno nadzor, ako taka se predviduva i
-drugi pra{awa od zna~ewe za osnovaweto na dru{tvoto.

Akcionerskoto dru{tvo e osnovano koga e potpi{an aktot za
prezemawe na akcii. Ako ima pove}e akti, osnovaweto e izvr{eno koga e
potpi{an aktot so koj e dovr{eno prezemaweto na akciite.

Osnova~ite davaat oglas za zapi{uvawe na akcii so opredelen rok.
Po dva meseca od istekot na rokot, osnova~ite gi svikuvaat zapi{uva~ite
na akcii na osnova~ko sobranie.

Osnova~koto sobranie rasprava i re{ava so kvorum i mnozinstvo
predviden so zakon. Osnova~koto sobranie, pokraj drugoto, se izjasnuva za
prifa}awe na statutot i gi imenuva ~lenovite na organot na upravuvawe
i na nadzorniot odbor (~l. 266 od ZTD).

Imenuvaniot organ na upravuvawe podnesuva barawe, odnosno
prijava za upis na akcionersko dru{tvo do sudot, odnosno vo trgovskiot
registar.
3.2.4.3. Pravni odnosi me|u AD i akcionerite

Akcionerite pod ednakvi uslovi imaat ednakva polo`ba vo
akcionerskoto dru{tvo.

Akcionerite moraat da gi uplatat vlogovite na povik na
upravniot organ na AD. Akcionerot koj navreme ne ja izvr{i uplatata
nema pravo na glas s dodeka ne ja plati zaostanatata uplata so kamata
poradi zadocnuvawe.

Akcionerite imaat pravo na u~estvo vo dobivkata, osven ako,
spored odlukata na sobranieto, dobivkata e izzemena od raspredelbata
me|u akcionerite. U~estvoto vo dobivkata se opredeluva srazmerno so
nominalniot iznos na akciite, a u~estvoto vo dividendata srazmerno so
izvr{enite uplati.

3.2.4.4. Prestanok na AD

Spored ZTD (~l. 429), akcionersko dru{tvo prestanuva so:

-istekuvawe na vremeto opredeleno so statutot ako dru{tvoto bilo
osnovano na opredeleno vreme;
-odluka na sobranieto na dru{tvoto koja e donesena so glasovi koi
pretstavuvaat tri ~etvrtini (3/4) od osnovnata glavnina;
-pravosilna odluka na sudot so koja se utvrduva deka upisot na
dru{tvoto vo trgovskiot registar bil nezakonit;
-pripojuvawe na dru{tvoto kon drugo dru{tvo i so spojuvawe so
drugo dru{tvo;
-pravosilna odluka na sudot so koja ne se prifa}a sproveduvawe na
ste~ajna postapka i
-sproveduvawe na ste~ajna postapka.

Ako odlukata za prestanok na akcionerskoto dru{tvo ja donesuva
sobranieto na dru{tvoto, odborot na direktorite, upravniot odbor ili
drugo lice ovlasteno od sobranieto, odlukata ja prijavuva zaradi upis vo
trgovskiot registar. Ako pak, odlukata za prestanok na AD ja donesuva
sudot, odlukata ja zapi{uva sudot vo trgovskiot registar po slu`bena
dol`nost.

3.3. UPRAVUVAWE SO TRGOVSKITE DRU[TVA

3.3.1. Upravuvawe so javno trgovsko dru{tvo

So javnoto trgovsko dru{tvo upravuva sekoj sodru`nik. Toa
proizleguva ottamu {to sodru`nicite vo javnoto trgovsko dru{tvo za
obvrskite na dru{tvoto sprema doveritelite odgovaraat li~no i
neograni~eno so siot svoj imot. Me|utoa, sodru`nicite moàt da se
dogovorat upravuvaweto so javnoto dru{tvo da mu go doverat na eden ili
pove}e sodru`nici, vo koj slu~aj drugite sodru`nici se isklu~eni od
upravuvaweto so javnoto dru{tvo. Doverbata za upravuvawe so javnoto
dru{tvo se dava na lice - sodru`nik koe ima soodvetni sposobnosti za
upravuvawe so dru{tvoto kako menaxer. Vo slu~aj koga me|u
sodru`nicite nema so takvi sposobnosti, toga{ sodru`nicite moàt da
angaìraat lice koe ne e sodru`nik i toa da upravuva so raboteweto na
dru{tvoto, se razbira, za takviot anga`man }e prima soodvetna plata.
Liceto na koe mu e dovereno upravuvaweto so javnoto dru{tvo pretstavuva
upravitel.

Sodru`nicite moàt da go prenesat ovlastuvaweto za upravuvawe
so javnoto dru{tvo na treto lice ako so toa se soglasat drugite
sodru`nici.

Sodru`nikot na koj mu e dovereno upravuvaweto so javnoto dru{tvo
moè da se otkaè od doverenoto upravuvawe ako za toa postoi zna~ajna
pri~ina. Kako zna~ajna pri~ina se smeta popre~uvaweto od drugite
sodru`nici da go vr{i doverenoto upravuvawe ili koga toa mu e
onevozmoèno poradi negovata zdravstvena sostojba. Upravitelot koj ne e
sodru`nik moè da bide otpovikan pod uslovi predvideni vo dogovorot za
dru{tvoto ili so odluka na sodru`nicite donesena so mnozinstvo
glasovi.

Za razlika od upravuvaweto so javnoto trgovsko dru{tvo,
upravuvaweto so javnoto pretprijatie e propi{ano so Zakonot za javni
pretprijatija, za {to vo edno od prethodnite poglavija e izneseno.

3.3.2. Upravuvawe so komanditno dru{tvo

Spored ~l. 93 od ZTD, so komanditno dru{tvo upravuvaat
komplementarite, a komanditorite nemaat pravo da upravuvaat so
dru{tvoto. Toa proizleguva ottamu {to, za obvrskite na komanditnoto
dru{tvo, komplementarite odgovaraat neograni~eno i solidarno. So
dru{tvoto moàt da upravuvaat site komplementari ili, pak,
sodru`nicite upravuvaweto moàt da mu go doverat samo na eden
komplementar upravitel, odnosno na odreden broj od niv upraviteli.
Vo prviot slu~aj, upravitelot odlukite, vo vrska so upravuvaweto, gi
donesuva samostojno, no potoa toj gi izvestuva site komplementari. Vo
vtoriot slu~aj, odlukite se donesuvaat vo soglasnost na site upraviteli.
Komplementarite ne moàt da go prenesat pravoto na upravuvawe so
dru{tvoto na lice koe ne e komplementar.

Komanditorite ne moàt da im se sprotivstavat na odlukite nitu
na postapkite na upravitelot, odnosno upravitelite-komplementari,
osven na tie odluki i postapki {to se odnesuvaat ili se prezemaat nadvor
od granicite na redovnoto rabotewe na komanditnoto dru{tvo.

3.3.3. Upravuvawe so dru{tvo so ograni~ena odgovornost

Spored ZTD, organite na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost gi so~inuvaat:

-sobirot na sodru`nicite;
-upravitel, odnosno upraviteli i
-nadzoren odbor.

a) Sobir na sodru`nicite

Sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici.
Upravitelot na dru{tvoto koj ne e sodru`nik moè da u~estvuva vo
rabotata na sobirot, bez pravo na glas. Sobirot na sodru`nicite se
svikuva najmalku edna{ godi{no.
Odlukite vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost (DOO) se
donesuvaat na sobirot na sodru`nicite.

Sobirot na sodru`nicite gi vr{i slednive raboti (~l. 161 od ZTD):

1) gi razgleduva i usvojuva godi{nata smetka i godi{niot izve{taj
i re{ava za raspredelbata na dobivkata i za pokrivaweto na zagubite ako
vo dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno;
2) go imenuva i go razre{uva upravitelot, odnosno upravitelite, ja
utvrduva nivnata nagrada i go vr{i pravoto na rabotodava~ sprema niv;
3) re{ava za izborot i razre{uvaweto na ~lenovite na nadzorniot
odbor, ako spored dogovorot za dru{tvoto e opredeleno ovoj organ da se
obrazuva ili ako se obrazuva spored zakonot;
4) donesuva odluka za vra}awe na doponitelnite uplati;
5) donesuva odluka za vr{ewe kontrola nad raboteweto na
dru{tvoto i gi imenuva kontrolorite;
6) gi inicira barawata za nadomest na {tetata {to ja ima
dru{tvoto od {tetata {to nastanala vo vrska so negovoto osnovawe i
upravuvawe sprema upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na
nadzorniot odbor ili kontrolorite, i re{ava za imenuvaweto zastapnik
za vodewe na sporovite ako dru{tvoto ne moè da go zastapuvaat
upravitelot, odnosno upravitelite ili ~lenovite na nazorniot odbor;
7) odobruva sklu~uvawe na dogovori za nabavka na oprema za
sopstveni potrebi i nepodvi`ni predmeti vo iznos {to e pogolem od edna
pettina (1/5) od osnovnata glavnina;
8) odobruva sklu~uvawe na dogovori na dru{tvoto so svoj
sodru`nik, upravitel ili so nivnite bliski rodnini; i
9) gi vr{i i drugite raboti utvrdeni so Zakonot (ZTD).

Sobirot na sodru`nicite go svikuva upravitelot, odnosno
upravitelite. Svikuvawe na sobir moè da baraat eden ili pove}e
sodru`nici koi dràt polovina od udelite ili najmalku edna ~etvrtina
od sodru`nicite koi{to dràt najmalku edna ~etvrtina od udelite na
dru{tvoto. Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo rabotata na
sobirot i da raspolaga so glasovi srazmerno na svojot udel vo dru{tvoto.
Sekoj iznos od osnovniot vlog {to odgovara na vrednosta od 200 DEM
spored sredniot kurs na Narodnata banka na RM, dava eden glas. Vo
dogovorot za dru{tvoto moè da se utvrdi sodru`nicite da imaat i
poinakvo pravo, odnosno sekoj sodru`nik da mora da ima pravo na
najmalku dva glasa. Ako dru{tvoto so ograni~ena odgovornost (DOO) ima
pove}e od dvajca sodru`nici, sodru`nik na sobirot na dru{tvoto moè
da bide pretstaven i od drug sodru`nik na dru{tvoto, potoa od soprugot,
odnosno soprugata (osven ako sodru`nici se samo sopruzite), kako i od
drugi lica ako toa e dopu{teno so dogovorot za dru{tvoto.

Na sobirot na sodru`nicite odlukite se donesuvaat so glasovite
na sodru`nicite koi pretstavuvaat pove}e od polovinata na udelite na
dru{tvoto. Ako mnozinstvo ne se postigne, sodru`nicite moàt
povtorno da svikaat sobir na sodru`nicite, a odlukite se donesuvaat so
mnozinstvo na dadenite glasovi od prisutnite sodru`nici.

Sodru`nicite na DOO neograni~eno i solidarno odgovaraat za
site {teti nastanati poradi donesena odluka od strana na dru{tvoto.

Sobirot na sodru`nicite se svikuva so pismena pokana {to se
dostavuva do sekoj sodru`nik najmalku sedum dena pred odrùvaweto na
sobirot. Za odlukite na sobirot, upravitelot, odnosno upravitelite
vodat kniga na odlukite. Odlukite stanuvaat polnova`ni duri otkako }e
bidat zapi{ani vo knigata na odlukite i zavereni so potpis na najmalku
eden sodru`nik koj u~estvuval vo nivnoto donesuvawe. Sekoj sodru`nik
ima pravo na uvid vo knigata na odlukite, a moè da bara i kopii od
odlukite od upravitelot na dru{tvoto.

b) Upravitel na dru{tvo so ograni~ena odgovornost

Spored odredbite od ~l. 173 vo ZTD, so dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost upravuva upravitel, odnosno upraviteli. Za upravitel moè
da bide imenuvano fizi~ko lice koe e delovno sposobno. Za upravitel
moè da bide imenuvano i lice koe ne e sodru`nik.

Za imenuvawe na upravitel re{ava sobirot na sodru`nicite. Ako
za upravitel na DOO se imenuva sodru`nik, imenuvaweto moè da se
vr{i so dogovorot za dru{tvoto dodeka trae sodru`ni~kiot odnos. So
DOO moè da upravuvaat site sodru`nici (karakteristi~no samo za
dru{tvo so mal broj sodru`nici) koi bile sodru`nici vo vreme na
osnovaweto na dru{tvoto. Toa zna~i deka site sodru`nici koi
pristapile kon dru{tvoto po negovoto osnovawe se samo sodru`nici, no
ne i upraviteli. Vo tekot na raboteweto na dru{tvoto moè da dojde do
zgolemuvawe na brojot na upravitelite, no na toa mora da mu prethodi
soodvetna izmena na dogovorot (statutot) na dru{tvoto.

Imenuvaweto na upravitelot, odnosno upravitelite se vr{i so
odluka donesena na sobirot na sodru`nicite. Ako vo dogovorot (statutot)
za dru{tvoto ne e opredeleno vremeto za koe se imenuva upravitel, se
smeta deka e imenuvan za vreme na traeweto na dru{tvoto.

Upravitelot rakovodi so dru{tvoto, odnosno toj ja vr{i
rabotovodnata funkcija na dru{tvoto. Vo ZTD ne se upotrebuva terminot
direktor, najverojatno, poradi faktot {to upravitel vo dru{tvoto moè
da bide sodru`nik vo dru{tvoto, no i treto fizi~ko lice, koe ne mora da
bide sodru`nik vo dru{tvoto.

Ovlastuvawata na upravitelot, odnosno upravitelite se
opredeluvaat so dogovorot za dru{tvoto.

v) Nadzoren odbor

So dogovorot za dru{tvoto moè da se predvidi formirawe
nadzoren odbor na dru{tvoto koj go sledi sproveduvaweto na dogovorot za
dru{tvoto, se griì za raboteweto so imotot na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost (DOO) i negovo za~uvuvawe i mu podnesuva izve{taj na
sobirot na sodru`nicite.

Formiraweto na nadzorniot odbor e zadolìtelno ako dru{tvoto
ima osnovna glavnina pogolema od 100.000 DEM vo denarska
protivvrednost, ili ima pove}e od 20 sodru`nici, ili ako godi{niot
prose~en broj na vraboteni vo dru{tvoto nadminuva 200. Ako vo DOO ne
se formira nadzoren odbor, moè da se imenuva kontrolor.

^lenovite na nadzorniot odbor, odnosno liceto koe vr{i nadzor,
gi imenuva sobirot na sodru`nicite. Za ~lenovi na nadzorniot odbor,
odnosno kontrolor ne moè da bidat imenuvani: upravitelot, odnosno
upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto.

Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena.

Nadzorniot odbor go nadzira raboteweto na DOO. Vo vremeto na
kontrolata nad raboteweto nadzorniot odbor moè da gi pregleduva i
ocenuva trgovskite knigi na dru{tvoto, kako i dokumentite, imotot, a
posebno blagajnata i sostojbata na hartiite od vrednost, gi pregleduva
godi{nite smetki, predlogot za raspredelba na dobivkata i godi{niot
izve{taj za upravuvawe so dru{tvoto i za toa go izvestuva sobirot na
sodru`nicite.

3.3.4. Upravuvawe so akcionersko dru{tvo

Upravuvaweto so akcionersko dru{tvo (AD) moè da bide
organizirano spored ednostepen sistem (odbor na direktori) ili spored
dvostepen sistem (upraven odbor i nadzoren odbor). Akcionerskoto
dru{tvo go izbira stepenot na upravuvawe. So izmeni na statutot moè
vo tekot na raboteweto ednostepeniot sistem na upravuvawe i rakovodewe
da bide zamenet so dvostepen i obratno (~l. 301 od ZTD).

Pokraj sobranieto na akcionerite, organi na upravuvawe kaj
ednostepeniot sistem na upravuvawe se odborot na direktori (neizvr{ni
i izvr{ni ~lenovi), odnosno kaj dvostepeniot sistem nadzorniot i
upravniot odbor.

Sl. 2.- [ema na organizacija na upravuvawe
so akcionersko dru{tvo
Sobranie na akcionerite

Sobranieto e eden od organite na akcionerskoto dru{tvo (AD) so
centralno mesto me|u mnoèstvoto organi na dru{tvoto. Toj e organ za
izrazuvawe na voljata na akcionerite, preku koj akcionerite gi
ostvaruvaat svoite prava vo dru{tvoto i u~estvuvaat vo upravuvaweto.
Sobranieto na akcionerite (kako pandan na respektivnoto sobranie na
dràvata), se svikuva spored opredelena forma i vo nego se vklu~eni site
akcioneri.

Sobranieto na akcionerite se sostanuva po barawe na upravniot
odbor na dru{tvoto ili ako toj toa ne go napravi, sobranieto go svikuva
nadzorniot odbor (kaj dvostepeniot sistem), odnosno neizvr{nite
~lenovi na odborot na direktori (kaj ednostepeniot sistem na
upravuvawe so AD). Barawe za svikuvawe na sobranieto na akcionerite
moàt da podnesat i akcionerite ~ij zaedni~ki udel vo dru{tvoto
iznesuva 1/10 (edna desettina ili 10%) od osnovnata glavnina.

Sobranieto na akcionerite re{ava vrz osnova na dneven red i glasa
i odlukite gi donesuva spored na~eloto na mnozinstvo. Rokot za
svikuvawe na sobranieto od denot na ispra}aweto na pokanite do
odrùvaweto ne moè da bide pokus od 21 den.

Sobranieto na dru{tvoto re{ava vo slu~aite izri~no utvrdeni so
zakonot ili so statutot, a osobeno za:

1) izmeni i dopolnuvawa na statutot na AD;
SOBRANIE NA AKCIONERSKO DRU[TVO
NADZOREN ODBOR
ODBOR NA
DIREKTORI
UPRAVEN ODBOR
NEIZVR[NI
^LENOVI
IZVR[NI
^LENOVI
2) zgolemuvawe i namaluvawe na osnovnata glavnina na AD;
3) promena na pravata vrzani za oddelni vidovi akcii;
4) imenuvawe i razre{uvawe na neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktorite i na ~lenovite na nadzorniot odbor;
5) usvojuvawe na godi{nite smetki i za upotrebata na dobivkata,
odnosno raspredelba na dividendata;
6) imenuvawe na revizori i kontroli na AD;
7) preobrazba na AD vo drugo dru{tvo i prestanok na AD;
8) izdavawe na obvrznici i dr.;
9) i za drugi raboti predvideni so zakonot, odnosno statutot na

3.3.4.1. Ednostepen sitem na upravuvawe so AD
(odbor na direktorite)

Odborot na direktorite go so~inuvaat neizvr{ni i izvr{ni
~lenovi (direktori). Odborot na direktorite moè da ima najmalku pet, a
najmnogu 15 (petnaeset) ~lena. Brojot na neizvr{nite direktori mora da e
deliv so tri i da bide pogolem od brojot na izvr{nite ~lenovi.

Vo akcionerskoto dru{tvo (AD) koe vrabotuva pomalku od 300 lica
neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktorite gi imenuva sobranieto
na dru{tvoto, a vo AD koe vrabotuva 300 ili pove}e od 300 lica
neizvr{ni ~lenovi moè da imenuvaat i vrabotenite vo dru{tvoto, ako
toa e predvideno vo statutot. Vo ovoj slu~aj sobranieto imenuva 3/4, a
vrabotenite1/4 od neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktorite. Od
redot na neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktorite koi gi imenuva
sobranieto, odborot na direktorite izbira pretsedatel.
Izvr{nite ~lenovi na odborot na direktorite se imenuvaat od
strana na neizvr{nite ~lenovi so mnozinstvo glasovi.

Kaj ednostepeniot sistem na upravuvawe, upravuvaweto e dodeleno
samo na eden organ-odborot na direktorite. Ovoj organ funkcionira
kako sekoj drug organ na koe bilo pravno lice (pretprijatie). So ogled na
potrebata od diferencijacija na upravuvaweto so akcionerskoto dru{tvo
e potrebno to~no da se opredeli ulogata na sekoj ~len na odborot na
direktorite. Vo taa smisla eden ili pove}e ~lenovi na odborot na
direktorite dobivaat od samiot odbor mandat da ja izvr{uvaat onaa
funkcija vo upravuvaweto so AD {to e voobi~aena za rakovodeweto i
zastapuvaweto na dru{tvoto. Ovaa grupa na ~lenovi na odborot na
direktorite se narekuva izvr{ni ~lenovi, t.e. izvr{ni direktori
(angliski executive directors), a ostanatite ~lenovi na odborot na
direktorite se narekuvaat neizvr{ni ~lenovi (non-executive directors).
Neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktorite se odgovorni za nadzor
(kontrola) nad upravuvaweto so AD {to go vr{at izvr{nite ~lenovi.
Zatoa, kako {to e izneseno ponapred, neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktorite gi imenuva sobranieto na akcionerite, a pak izvr{nite
~lenovi vo odborot na direktorite se imenuvaat od strana na
neizvr{nite ~lenovi. Od prethodnoto proizleguva deka funkcijata na
upravuvawe so akcionerskoto dru{tvo, po vertikala, se ostvaruva, preku:
sobranie na akcionerite - neizvr{ni ~lenovi - izvr{ni ~lenovi na
odborot na direktorite.

Kako {to e kaàno ponapred, brojot na neizvr{nite ~lenovi na
odborot na direktorite mora da bide deliv so tri i da bide pogolem od
brojot na izvr{nite ~lenovi. Toa zna~i deka brojot na neizvr{nite
~lenovi moè da bide 3, 6, 9 i 12. Ako na primer, se re{i brojot na
~lenovite na odborot na direktorite da ima najmalku pet, tri ~lena
treba da bidat od redot na neizvr{nite direktori, dodeka dva ~lena }e
bidat od redot na izvr{nite direktori.

Nitu edno lice ne moè vo isto vreme da bide imenuvano za
neizvr{en i izvr{en ~len na odborot na direktorite, a najmalku po eden
~len od neizvr{nite i izvr{nite ~lenovi na odborot mora da bide
dràvjanin na RM. Sekoj vraboten vo akcionerskoto dru{tvo (AD) moè
da bide imenuvan za ~len na odborot na direktorite, so toa liceto ne gi
gubi pravata od rabotniot odnos. Me|utoa, brojot na ~lenovite na odborot
vo postojan raboten odnos ne moè da nadmine 2/3 od brojot na ~lenovite
na odborot na direktorite. Manadatot na ~lenovite na odborot na
direktorite ne moè da bide podolg od 6 godini, a ako toj ne e reguliran
so statutot na AD, mandatot avtomatski trae 4 godini.

Na prvata sednica odborot na direktorite izbira pretsedatel na
odborot i toa samo od neizvr{nite ~lenovi koi gi imenuvalo sobranieto
na akcionerite.

Odborot na direktorite moè polnova`no da re{ava ako se
prisutni najmalku polovina (1/2) od site negovi ~lenovi, od koi najmalku
polovina (1/2) od neizvr{nite ~lenovi na odborot. Ako so statutot na
dru{tvoto poinaku ne e opredeleno, odlukite se donesuvaat so mnozinstvo
glasovi od prisutnite ~lenovi, a vo slu~aj na podelba na glasovite,
re{ava~ki e glasot na pretsedatelot na odborot na direktorite.

Dol`nostite i obvrskite, kako i ovlastuvawata i pravata na
~lenovite na odborot na direktorite se opredeleni so statutot na AD.

Za svojata rabota, ~lenovite vo odborot na direktorite primaat
odreden nadomest, vo vid na: plata, u~estvo vo dobivkata, nadomest na
tro{oci i sl. Vkupnite primawa se soobrazuvaat so zada~ite i nivniot
SOBRANIE NA AD
NEIZVR[NI ^LENOVI NA
ODBOROT NA DIREKTORITE
IZVR[NI ^LENOVI NA
ODBOROT NA DIREKTORITE
li~en pridones kon uspe{nosta na raboteweto na akcionerskoto dru{tvo
(AD), a vo odredeni uslovi zaradi zna~itelno vlo{uvawe na sostojbata vo
AD nadomestokot moè i soodvetno da se namali. Isto taka, sekoj ~len vo
odborot na direktorite odgovara i za eventualna {teta koja }e mu ja
napravi na dru{tvoto.

3.3.4.2. Dvostepen sistem na upravuvawe so AD

Kaj dvostepeniot sistem na upravuvawe, pokraj sobranieto na
akcionerite, organi na upravuvaweto se upravniot i nadzorniot odbor.

a) Upraven odbor

Upravniot odbor, spored ~l. 323 od ZTD, e sostaven od tri do 11
~lenovi. ^lenovite na upravniot odbor gi imenuva nadzorniot odbor.
Mandatot na ~lenovite na upravniot odbor se odreduva so statutot, a ako
ne e odreden, toj ne moè da bide podolg od 4 godini. ^lenovite na
upravniot odbor gi razre{uva sobranieto po predlog na nadzorniot
odbor. Od redovite na ~lenovite na upravniot odbor se imenuva
pretsedatel na upravniot odbor. Nego go imenuva nadzorniot odbor.
Pretsedatelot na upravniot odbor ima posebni ovlastuvawa
(prerogativi) koi ne gi deli so drugite ~lenovi na upravniot odbor, toj go
zastapuva i go pretstavuva dru{tvoto (AD) vo odnosite so treti lica.

Upravniot odbor pripa|a na trite organi na upravuvawe so AD-
sobranie na akcioneri, upraven odbor, nadzoren odbor. Ovde nema
direktor kako poseben avtonomen organ (kako {to porano be{e
predvideno vo Zakonot za pretprijatijata), a mesto nego ima nadzoren
odbor. So voveduvawe na nadzorniot odbor koj e postaven me|u sobranieto
i upravniot odbor, e prekinata direktnata vrska na sobranieto na
akcionerite so upravniot odbor, bidej}i sobranieto gi imenuva samo
~lenovite na nadzorniot odbor.

Kako {to e istaknato, ~lenovite na upravniot odbor gi imenuva
nadzorniot odbor. Za ~lenovi na upravniot odbor moàt da bidat
imenuvani samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni, bez ogled na
starosta. Pritoa, spored ZTD, eden ~len na upravniot odbor mora da bide
dràvjanin na Republika Makedonija, potoa eden ~len ne moè da bide vo
isto vreme ~len na pove}e od pet upravni odbori na akcionerski dru{tva
so sedi{te na teritorijata na RM. Niedno lice vo isto vreme ne moè da
bide ~len na upravniot i nadzorniot odbor. Fizi~koto lice za imenuvawe
na ~len vo upravniot odbor ne mora da e akcioner vo AD. Ova e poradi toa
{to, vo t.n. zatvoreni AD kade {to strukturata na akcionerite e
stabilna i ne se menuva slobodno, tuku samo so soglasnost na postojnite
akcioneri, pa vo takvi dru{tva }e bide mnogu te{ko da se ubedi nekoj od
akcionerite da mu otstapi del od svoite akcii na lice koe treba da bide
imenuvano vo upravniot odbor, kako i poradi potrebata vo upravniot
odbor da se imenuvaat lica-stru~waci od oddelni oblasti od zna~ewe za
kompetentnoto i uspe{no vodewe na rabotite. Imaj}i go predvid
prethodnoto, postojat tri re{enija: prvo, ~lenovi na upravniot odbor da
se imenuvaat samo od redot na akcionerite; vtoro, ~lenovi na upravniot
odbor da se imenuvaat samo od redot na lica {to ne se akcioneri; i treto,
da se imenuvaat od redot na akcionerite i od lica {to ne se akcioneri vo

Upravniot odbor ima ovlastuvawa da dejstvuva vo ime na dru{tvoto
vo ramkite na predmetot na raboteweto, so isklu~ok na ovlastuvawata
koi izri~no mu se dovereni na nadzorniot odbor ili se del od
ovlastuvawata na sobranieto na akcionerite. Ovlastuvawata se
propi{ani so statutot na AD, spored koj nadzorniot odbor moè da dade
ovlastuvawa na eden ili pove}e ~lenovi na upravniot odbor i vo toj
slu~aj tie se narekuvaat generalni direktori. Vakvoto ovlastuvawe se
dava bez soglasnost na pretsedatelot na upravniot odbor na AD, koj inaku
e ovlasten za zastapuvawe. Isto taka, nadzorniot odbor moè da go odzeme
posebnoto ovlastuvawe na koj bilo ~len od upravniot odbor, koj vo toj
slu~aj ne se vika pove}e generalen direktor i ostanuva kako obi~en ~len
na upravniot odbor. Pri zastapuvaweto i pretstavuvaweto na AD vo odnos
na treti lica, pretsedatelot i generalnite direktori se ednakvi i
ramnopravni.

Upravniot odbor, na nadzorniot odbor, najmalku edna{ vo tri
meseci mu podnesuva pi{an izve{taj, a po istekot na godinata godi{en
izve{aj za rabotata na akcionerskoto dru{tvo, kako i nacrt na
godi{nata smetka. So odobrenie na nadzorniot odbor, upravniot odbor
re{ava za slednive raboti:

-zatvorawe na pretprijatieto (AD);
-organizacioni promeni;
-sorabotka so drugi pretprijatija;
-osnovawe ili prestanok na podru`nici na AD;
-namaluvawe ili pro{iruvawe na predmetot na raboteweto na AD i
dr.

So aktot za imenuvawe na ~lenovi na upravniot odbor se
opredeluva na~inot i iznosot na nivnoto nagraduvawe. Nagradata moè
da bide vo vid na plata, u~estvo vo dobivkata na AD, nadomest za
tro{ocite, nadomest za osiguruvawe i sl. Za promenite vo nagraduvaweto
re{ava nadzorniot odbor na dru{tvoto.
b) Nadzoren odbor

Nadzorniot odbor e kolegijalen organ koj moè da bide sostaven od
najmalku 3, a najmnogu 11 ~lena. Konkretniot broj na ~lenovi na
nadzorniot odbor se utvrduva so statutot. ^lenovite na prviot nadzoren
odbor se imenuvaat ili so aktot za osnovawe ili so statutot na AD.
^lenovite na nadzorniot odbor gi imenuva sobranieto na akcionerite.
Pokraj ~lenovite imenuvani od sobranieto, vo nadzorniot odbor moè da
bidat imenuvani i ~lenovi od redot na rabotnicite (najmnogu tri), i toa:
prvo, koga vo AD ima vraboteno 300 ili pove}e od 300 rabotnici, i vtoro,
mnozinstvoto na rabotnici da ne se protivi na u~estvoto na vrabotenite
vo imenuvaweto na ~lenovi na nadzorniot odbor. Inaku, ~lenot na
nadzoren odbor ne mora da ima svojstvo na akcioner vo dru{tvoto. Toa
zna~i deka za ~lenovi na nadzoren odbor moè da se imenuvaat i lica od
redot na stru~waci koi nemaat svojstvo na akcioneri. Eden ~len na
nadzoren odbor ne smee da bide imenuvan vo pove}e od pet nadzorni odbori
na akcionerski dru{tva so sedi{te vo RM. Isto taka, najmalku eden ~len
od nadzorniot odbor mora da bide dràvjanin na RM. Vremetraeweto, t.e.
mandatot na ~lenovite na nadzorniot odbor e ograni~eno na 6, odnosno 4
godini, so mo`nost za preizbor.

Site ~lenovi na nadzorniot odbor se ramnopravni, odnosno nitu
eden ~len ne se steknuva so posebni ovlastuvawa. Pretsedatelot na
nadzorniot odbor go izbiraat samite ~lenovi na odborot imenuvani od
sobranieto. Toj, po pravilo, e samo pretsedava~ na sednicite na
nadzorniot odbor. Negovite ingerencii se razlikuvaat vo slu~aj, prvo, vo
domenot na pretstavuvawe na nadzorniot odbor vo odnos na treti lica, i
vtoro, pri glasaweto koga glasovite na ~lenovite na nadzorniot odbor }e
se podelat, odnosno koga tie }e bidat ednakvi za i protiv.

Osnovnata zada~a na nadzorniot odbor e da vr{i nadzor nad
upravuvaweto {to go vr{i upravniot odbor. Nadzorniot odbor, pokraj
utvrduvaweto na glavnite celi i nasoki na akcionerskoto dru{tvo, t.e.
utvrduvawe na strategijata na razvojot, gi vr{i i slednive zada~i:

1) go svikuva sobranieto na akcionerskoto dru{tvo;
2) go zastapuva akcionerskoto dru{tvo protiv ~lenovite na
upravniot odbor;
3) podnesuva izve{taj za svojata rabota do sobranieto vo vrska so
izve{tajot na upravniot odbor i godi{nata smetka na AD;
4) imenuva ~lenovi na upravniot odbor, opredeluva pretsedatel na
upravniot odbor i dava predlog za razre{uvawe na ~lenovite na
upravniot odbor; i
5) odobruva dogovori {to se sklu~uvaat me|u dru{tvoto i eden od
negovite rakovoditeli.

4. RAKOVODEWE (MENAXMENT) VO [UMARSTVOTO
I VO OZELENUVAWETO

4.1. POIM ZA RAKOVODEWE (MENAXMENT) I
RAKOVODITEL (MENAXER)

Pod poimot rakovodewe se podrazbira proces vo koj oddelni
odgovorni lu|e vo pretprijatieto, odnosno trgovskoto dru{tvo preku
kombinirawe na faktorite na proizvodstvoto treba da gi ostvarat
postavenite dolgoro~ni i tekovni celi. Toa zna~i deka pod poimot
rakovodewe, odnosno menaxment treba da se podrazbira aktivnosta na
razli~nite lu|e vo razli~no vreme so osnovna zada~a da se realiziraat
postavenite celi vo pretprijatijata, odnosno trgovskite dru{tva kako
organizacioni delovi vo {umarstvoto i vo ozelenuvaweto so
unapreduvawe na ìvotnata sredina.

Samiot termin rakovodewe, odnosno management poteknuva od
zborot manage koj se odnesuva na postapkata so koja se postignuvaat
postavenite celi (64). Vo po{iroka smisla na zborot, menaxment zna~i:
predviduvawe, organizirawe, rakovodewe, koordinirawe i kontrolirawe
na aktivnostite koi vodat kon poefikasno ostvaruvawe na celite i
zada~ite na pretprijatieto. Me|utoa, vo odredena smisla menaxment
zna~i i upravuvawe so pretprijatijatieto - dru{tvoto kako praven
subjekt, za koe stana zbor ponapred.

Predviduvaweto, kako element na menaxmentot, pretstavuva
definirawe na problemot, navremeno obezbeduvawe podatoci i
informacii za analiza i re{avawe, zasnovano vrz jasno utvrden predmet
za dejstvuvawe.

Organiziraweto, pak, zna~i odreduvawe potreben broj izvr{iteli-
rabotnici po kvalifikacii,organiziraj}i gi vo soodvetni oblici i
snabduvaj}i gi so soodvetni sredstva za rabota so koi najdobro i
najefikasno }e bidat izvr{uvani rabotnite zada~i.

Rakovodeweto zna~i da se uspee site vraboteni da rabotat so poln
elan postignuvaj}i rezultati koi }e zadovoluvaat kako po kvalitet, taka
i po kvantitet.

Koordinirawe zna~i harmoni~no povrzuvawe na site aspekti na
rabotnite zada~i i procesi na rabotnoto mesto vo pretprijatieto.

Kontrolirawe zna~i nadgleduvawe so cel rabotite da te~at vo
soglasnost so odlukite na neposrednite rakovoditeli vo raboteweto.
Kontroliraweto doa|a do izraz posebno vo pogled na racionalno
koristewe na sredstvata za rabota, materijalite, a osobeno kvalitetot na
proizvodite. Menaxmentot vo potfunkcija mora da izgotvi, zaedno so
marketingot, pravilnik za kriteriumite za kvalitet (na~in na
izrabotka, tehnolo{ki proces i postapki, recepturi, normi i normativi
so mo{ne to~en opis na rabotata, kvalitetot na vleznite materijali,
alatot t.e. sredstvata za rabota {to se upotrebuvaat vo proizvodstvoto,
ambalaàta i drugi performansni oznaki na kvalitetot).

Pod poimot menaxer se podrazbira lice ovlasteno (so re{enie) od
organite na upravuvawe za vodewe na raboteweto na pretprijatieto(64).
Malite pretprijatija, odnosno trgovski dru{tva se vodat od edinstven
menaxer koj moè, a i ne mora da bide sopstvenik na pretprijatieto,
odnosno na kapitalot. Najgolemiot broj pretprijatija (dru{tva) koi
vrabotuvaat pove}e od deset lica imaat pove}e od eden menaxer
(rakovoditel). Vo toj slu~aj menaxerskata struktura pridobiva
hierarhiska organizacija, a toa zna~i: eden ili pove}e menaxeri da se
nao|aat pod subordinacija na drugi menaxeri. Vo pretprijatieto na
najvisoko nivo se nao|a top-menaxer, potoa doa|aat generalni direktori
i direktori na sektori. Tie se svrteni kon bordot na firmata i kon
dràvata, a nadolu kon srednite rakovoditeli. Srednite rakovoditeli,
se svrteni nagore - kon povisokite rakovoditeli i kon poniskite. Tie se
,,tampon zona. Vrz niv se kr{at stavovite odgore i interesite oddolu,
poniskite rakovoditeli se svrteni kon srednite rakovoditeli i kon
rabotnicite. Toa se ,,podoficeri koi prakti~no ja realiziraat celata
politika na pretprijatieto vo proizvodstvoto. Site, po~nuvaj}i od top-
menaxerite pa nadolu, treba da se osposobuvaat i {koluvaat za svoite
rabotni mesta.

Vo sovremenite uslovi na stopanisuvaweto, odnosno rakovodeweto
so dru{tvata - pretprijatijata, uspe{niot menaxer (nov menaxer) treba
da go karakteriziraat slednive odliki: orientacija kon lu|eto; griì za
izvr{uvaweto na rabotnite obvrski; duh na konkurencija;
perspektivnost; orientacija kon sistemite; pragmatizam i
fleksibilnost; kako i orienatcija kon idninata, fizi~ko-menatalna
sposobnost i sl.

Orientacijata kon lu|eto zna~i deka lu|eto, odnosno vrabotenite
i klientite se najvitalniot resurs na edno pretprijatie.

Griàta za izvr{uvaweto, odnosno ostvaruvaweto odi paralelno so
orientacijata na lu|eto za uspe{no ostvaruvawe na rabotnite obvrski od
sekoj poedinec i na pretprijatieto vo celina - baraat specijalni
poznavawa od strana na menaxerot.

Duhot na konkurencijata zna~i deka sovremeniot menaxer treba da
bide prepoznatliv vo intenziviranata ekonomska konkurencija.

Perspektivnosta zna~i, zaradi se pogolemiot pritisok od
konkurencijata i od globalnoto opkruùvawe, sovremeniot menaxer
(moderen), svojata sposobnost treba da ja naso~uva kon pot~inetite i kon
onie {to se ednakvi so nego, kako i kon nadvore{nite faktori. So drugi
zborovi kaàno, kon sekoj onoj {to ima vlijanie vrz uspehot na
menaxerot.

Orientacija kon sistemot zna~i deka odlukite {to eden menaxer
gi donesuva zavisat ~esto pati i od lica koi ne se sekoga{ staveni pod
negova kontrola.

Pragmatizmot i fleksibilnosta kako i sposobnosta da se sovlada
dvosmislenosta, zna~i deka uspe{nite menaxeri treba sekoga{ da se
sposobni za prisposoblivost, t.e. tie go uviduvaat toa koga e va`no da ne
se bide konzistenten so ona {to bilo napraveno vo minatoto.

Orienatacija kon idninata zna~i deka uspe{niot menaxer treba
da misli vo sovremen vremenski raspon, odnosno treba da e vizioner.

Fizi~ko-mentalna sposobnost zna~i bez problemi da komunicira,
da motivira, no i da e vo mo`nost da razbira, da rezonuva, da ocenuva, da
re{ava. Osven toa, menaxerot treba da ima soodveten kapacitet na
moralna, odnosno eti~ka sposobnost da go izvr{uva ona {to go vetuva, da
bide lojalen, toleranten, fleksibilen itn. So eden zbor da ima edno
neophodno op{to i stru~no tehni~ko-ekonomsko i ekolo{ko-{umarsko
obrazovanie i nivo na odnesuvawe.

Site gore navedeni karakteristiki na eden sovremen
menaxer, bez ogled dali e vo uloga da rakovodi so javno
pretprijatie ili so koe bilo dru{tvo, odnosno firma od
oblasta na {umarstvoto, ozelenuvaweto i unapreduvaweto na
ìvotnata sredina, se neophodno potrebni ne samo za
ostvaruvawe na ekonomsko-finansiski rezultati, tuku i za
oblagoroduvawe na ovie su{testveni dejnosti i granki od
narodnoto stopanstvo i ìvotot na lu|eto.

4.2. ORGANIZACIJA NA RAKOVODEWETO VO
[UMARSTVOTO I VO OZELENUVAWETO

Rakovodeweto, odnosno menaxmentot, voop{to, i vo {umarstvoto i
vo ozelenuvaweto so unapreduvawe na ìvotnata sredina obezbeduva
edinstvo na akciite vo ostvaruvaweto na celite na pretprijatijata i
dru{tvata. Vkupnite, mnogubrojni i raznovidni zada~i {to treba da se
izvr{at vo ramkite na pretprijatijata, t.e. pravnite subjekti se
transformiraat vo poedine~ni i konkretni zada~i, na koi im se dava
impuls i me|usebno povrzuvawe i usoglasuvawe za da se postignat {to
pogolemi efekti vo raboteweto.

Organizacijata na rakovodeweto, odnosno menaxmentot ima cel da
go organizira komanduvaweto, koordiniraweto i kontroliraweto pri
izvr{uvawe na poedine~nite i vkupnite zada~i. Toa zna~i, treba da se
opredeli koi zada~i kade, kako, koj i za koe vreme }e gi izvr{uva.

Koordiniraweto, odnosno komanduvaweto se ostvaruva vo
neposrednoto izvr{uvawe i se sostoi vo izdavawe na nalozi i naredbi na
oddelnite izvr{iteli za konkretni rabotni zada~i. Pritoa, paralelno
so koordiniraweto se ostvaruva i kontroliraweto so cel navremeno da se
voo~at i otstranat eventualnite nedostatoci.

4.2.1. Rabotovodniot organ kako nositel na
funkcijata na rakovodeweto

Rabotovodniot organ na pretprijatieto, odnosno dru{tvoto
(stopanski subjekt ili pravno lice) e nositel na funkcijata na
rakovodeweto. Osnovnata zada~a na rabotovodniot organ e da ja realizira
delovnata politika na pretprijatieto, odnosno da obezbedi realizacija,
t.e. izvr{uvawe na zada~ite {to proizleguvaat od taa politika.

Spored svojata priroda, zada~ite na rabotovodniot organ
(rakovoditelot ili menaxerot) se delat na interni i eksterni.

Internite zada~i gi opfa}aat problemite, odnosno zada~ite od
oblasta na organizacijata na rabotniot kolektiv i procesot na
proizvodstvoto vo samoto pretprijatie. Vo taa smisla rabotovodniot
organ se javuva vo uloga na sorabotnik na organite na upravuvaweto preku
podgotovka na odlukite, od edna strana, i preku realizacija na tie
odluki, od druga strana.

Vo organizacijata na rabotnite procesi, rabotovodniot organ se
javuva kako celosen i odgovoren nositel na funkcijata na rakovodeweto i
toa preku podgotovkata i organiziraweto na rabotnata sila i sredstvata
za proizvodstvo.

Od druga strana, vo eksternite zada~i na rabotovodniot organ, se
opfateni problemite vo vrska so odnosite na pretprijatieto so delovnite
partneri i so zaednicata. Pritoa, vo odnosite na rabotovodniot organ so
zaednicata, toj se javuva kako zastapnik na interesite na zaednicata. Ova
posebno se odnesuva vo slu~aite na javnite pretprijatija ~ij osnova~ e
dràvata, odnosno lokalnata samouprava, koi go nazna~uvaat
rabotovodniot organ i vo ~ija sopstvenost se sredstvata, t.e. kapitalot.

Direktorot ili menaxerot, vo pogolemiot broj slu~ai, vo javnite
pretprijatija i vo pogolemite dru{tva, odnosno stopanski subjekti, ne e
vo sostojba sam da gi izvr{uva taka obemnite zada~i, pa zatoa izvesen del
od niv prenesuva na svoite sorabotnici. Vo toj slu~aj, sorabotnicite na
koi se preneseni del od zada~ite od rabotovodniot organ, po~nuvaat da
dejstvuvaat kako rakovoditeli, zemaj}i u~estvo vo izvr{uvaweto na
funkcijata na rakovodeweto.
Me|utoa, rabotovodniot organ, iako prenesol odreden del od svoite
zada~i na sorabotnicite, so {to e vospostavena nivna odgovornost za
izvr{uvaweto na tie zada~i, toj ne se osloboduva od odgovornosta i na
prenesenite zada~i. Imeno, toj ostanuva edinstveno odgovoren za
celokupnoto rakovodewe so pretprijatieto, negovite nadle`nosti se
prostiraat na site raboti i na site izvr{iteli, nezavisno kako e
organizirano izvr{uvaweto na zada~ite od nadle`nostite na funkcijata
na rakovodeweto t.e. menaxmentot.

[to se odnesuva do odnosite so delovnite partneri, rabotovodniot
organ polnopravno go zastapuva pretprijatieto i site obvrski {to gi
prezema go tovarat pretprijatieto. Toj, isto taka, polnopravno go
pretstavuva i go zastapuva pretprijatieto i pred zaednicata, za {to e
odgovoren za zakonitosta vo raboteweto na pretprijatieto. So toa,
rabotovodniot organ ima pravo i obvrska da go spre~i ili da go izmeni
sekoe nezakonito rabotewe na pretprijatieto, {to ne e vo soglasnost so
pozitivnite zakonski propisi, normi i kodeksi na odnesuvawe.

Za efikasno i uspe{no ostvaruvawe na funkcijata na
rakovodeweto, e dosta bitno izborot na strukturata i modelot na
rakovodeweto, odnosno tipot na rakovodna hierarhija.

4.2.2. Struktura na rakovodeweto

Pod struktura na rakovodeweto treba da se podrazbere brojot na
licata i stepenot vo rakovodnata hierarhija. Sekako, eden e rabotovoden
organ, t.e. direktor ili glaven menaxer, a moè da ima razli~en broj
sorabotnici, podredeni vo razli~ni stepeni na hierarhija. Sigurno deka
i sekoj sorabotnik-rakovoditel moè da ima pove}e sorabotnici, odnosno
rakovoditeli.

Brojot na lu|eto - izvr{itelite so koi moè neposredno da
rakovodi eden rakovoditel zavisi od stepenot na hierarhijata i od
sektorot vo koj toj ja vr{i svojata rakovodna funkcija. Taka, na primer,
eden rakovoditel vo neposrednoto proizvodstvo, t.e. izvr{uvawe na
rabotnite zada~i, moè uspe{no da rakovodi so 15 do 20 rabotnici ( na pr.
manipulant pri se~a i izrabotka, rabotovoditel pri po{umuvawe ili
ozelenuvawe), a eden tehni~ki direktor ili direktor na proizvodstvo ne
treba da ima pove}e od 4 do 5 sorabotnici, t.e. rakovoditeli na sektori
(rakovoditel na odgleduvawe, koristewe, za{tita, rasadnici i sl.)

Sl. 3.- Struktura na rakovodeweto i stepen na hierarhija

Pri opredeluvaweto na brojot na neposredno podredenite lica na
rakovoditelot, sekoga{ treba da se ima predvid deka, za efikasno
rakovodewe, e potrebno toj da ima {to po~esti kontakti so svoite
sorabotnici, a pri toa toj da bide optimalno angaìran (optovaren).

Brojot na stepenite, pak, vo hierarhiskata skala e ograni~en i
zavisi od dejnosta na pretprijatieto, od tehnolo{kiot proces i od
vkupniot broj vraboteni vo kolektivot. Sekako deka, za poefikasno
rakovodewe, e potrebno da ima {to pomal broj stepeni bidej}i kolku
postojat pove}e stepeni, toklu e i pogolema mo`nosta naredbite da se
iskrivat, a pak, so pomal broj na stepeni, normalno se zgolemuva brojot na
DIREKTOR NA JP
DIREKTOR NA PROIZ-
VODEN SEKTOR

DIREKTOR NA
KOMERCIJALEN SEK
DIREKTOR NA
OP[T SEK.

neposredno pot~inetite, pa se smaluva mo`nosta za ~esti kontakti so
pot~inetite.

Ottuka, pri organizacijata na rakovodnata hierarhija treba da se
bara optimumot so {to }e se obezbedi ramnoteà pome|u brojot na
pot~inetite na rakovoditelot i brojot na stepenite vo hierarhiskata
skala.

4.2.3. Tipovi na rakovodna hierarhija

So cel uspe{no da ja izvr{uva rakovodnata funkcija, odnosno za da
bide rakovoditelot (menaxerot) poefikasen, rakovodeweto e neophodno da
se organizira vo sistem na rakovodewe. Vo naukata za organizacijata,
voop{to, i vo {umarstvoto, se izdiferencirale tri sistemi ili tipa na
rakovodewe, i toa:

-liniski tip,
-funkcionalen tip i
-{tapsko-liniski tip.

4.2.3.1. Liniski tip

Osnovnata karakteristika na liniskiot tip e taa {to zada~ite
(naredbite) doa|aat od eden rakovoditel i odat do izvr{noto mesto po
nadolna linija. Postariot ,,~in e nareden nad pomaliot. Sekoj odgovara
samo pred eden rakovoditel od koj dobiva zada~i (naredbi). Na vrvot e
glavniot rakovoditel ili top-menaxerot. Toj izdava naredbi preku
direktorite na sektorite, {efovite na pogonite (rabotnite edinici),
rabotovoditelite, predrabotnicite (manipulanti) do rabotnicite.

Kaj liniskiot tip na rakovodna hierarhija, dobri strani se tie
{to se znae koj nareduva, komu, zo{to, koj odgovara i pred kogo. Ovoj tip e
ednostaven. Polesno se komunicira so edno lice otkolku so pove}e.
Pretpostaveniot rakovoditel sam re{ava, sam prezema merki i sam go
kontrolira izvr{uvaweto na zada~ite (naredbite).

Istovremeno, nedostatoci na ovoj tip, so ogled na toa {to eden
re{ava, od nego se bara golemi znaewa i poznavawa, raznovidni
sposobnosti (stru~ni i op{ti), {to e te{ko eden ~ovek da gi ima site
potrebni znaewa i sposobnosti za rakovodewe. Takvi lu|e ima malku, a
ako ima nekoj takov, koga toj }e zamine, pretprijatieto, kako po pravilo,
strada. Za golemi i sloèni sistemi, kako na primer JP ,,Makedonski
{umi vakviot tip na hierarhija na rakovodewe e nepogoden. Posebna
te{kotija e brojot na rakovoditelite (pot~ineti), koj optimalno treba da
iznesuva od 3 do 5. Vo sistemot na hierarhijata se javuva nastojuvawe za
avtonomnost, na primer, na podru`nicata ili na rabotnata edinica i
doa|a do zapostavuvawe na celiot sistem t.e. pretprijatieto.

Liniskiot tip na rakovodewe, vo praktikata se javuva vo tri
varijanti, i toa:

îst liniski tip. - Toa e slu~aj koga edna golema rabotna grupa
rabotnici {to izvr{uva raboti od ist vid }e se podeli na pomali grupi.
Pritoa, rabotovoditelot im nareduva na predrabotnicite na grupite a
ovie im nareduvaat na rabotnicite - izvr{iteli. Takov e slu~ajot, na
primer, pri se~a i izrabotka na {umski sortimenti, gradba na pati{ta,
po{umuvawe, ozelenuvawe, odrùvawe na gradsko i vongradsko zelenilo i
sl.

Sektorski liniski tip. - Sektorite, kako {to se, na primer,
sektor za koristewe na {umite, za odgleduvawe, za za{tita na {umite i
sli~no se organizirani po liniski tip. Na sekoj sektor ima direktor
(menaxer) - rakovoditel, koj e pot~inet na eden glaven rakovoditel (top-
menaxer), a vnatre, sekoj sektor, zavisno od vidot na rabotite, e
organiziran po drug tip na hierarhija.

Teritorijalno-proizvoden liniski tip. - Se primenuva vo
pretprijatija ~ija{to dejnost se odviva na golem prostor. Pritoa,
proizvodstvoto se organizira po teritorijalni edinici (na pr. {umski
stopanstva - podru`nici ili revirstva, manipulacii i sl.). Pritoa,
oddelnite sektori na nivo na pretprijatieto (centrala) se povrzani so
istite sektori na teritorijalnata edinica po liniski tip. Na pr. sektor
za koristewe, sektor za odgleduvawe i za{tita, komercijalen sektor,
praven sektor i sl.

4.2.3.2. Funkcionalen tip

Bitna karakteristika na funkcionalniot tip na rakovodewe e toa
{to rabotnikot - izvr{itel (hierarhiski pot~inetiot) na rabotnoto
mesto dobiva zada~i - naredbi od pove}e pretpostaveni rakovoditeli -
specijalisti. Spored toa, hierarhiski eden pot~inet ima pove}e
neposredno pretpostaveni rakovoditeli od koi prima zada~i i na koi im
e odgovoren. Rakovoditelot - specijalist tuka ne se javuva kako sovetnik
tuku kako naredbodatel.

Za da moè ovoj tip na rakovodewe da funkcionira normalno,
neophodno e striktno da se odredat nadle`nostite na oddelnite
rakovoditeli, so {to bi se izbegnala anarhija pri postavuvaweto na
zada~ite i odgovornosta za nivno izvr{uvawe. Na primer, pri koristewe
na {umite manipulantite pri se~a i izrabotka primaat naredbi i od
rakovoditelot za koristewe na {umite i od rakovoditelot za odgleduvawe
na {umite.

Kaj ovoj tip na rakovodewe, dobri strani se tie {to ima podelba,
specijalizacija i vo rakovodeweto, so {to doa|a do izraz stru~nosta vo
postavuvaweto na zada~ite, to~nosta i kvalitetot. So toa ima mo`nost da
se osposobat pove}e rakovoditeli, a zada~ite ras~leneti na podzada~i
polesno se izvr{uvaat, polesna e kontrolata i sl.
Lo{i strani, pak, se tie {to ima pove}e linii na hierarhija po
koi se dviàt naredbite, odnosno ima razli~ni naredbodava~i a isti
izvr{iteli. Poradi toa, moè da dojde do sudir pome|u naredbite
(nedorazbirawe), poradi nivna raznovidnost, se zgolemuva
nedisciplinata i sl.

Ovoj tip hierarhija se javuva vo tri varijanti, i toa:

Rabotno-funkcionalen tip. - Koga okolu eden liniski
rakovoditel se nao|a odreden broj rakovoditeli - specijalisti na nivo na
predrabotnici, odnosno rakovoditeli koi neposredno rakovodat so
rabotni edinici (rabotili{ta ili manipulacii) i toa sekoj vo oblasta
{to mu e doverena. Na primer, pri koristewe na {umite, okolu
rakovoditelot za stopanisuvawe so {umite se vrzani rakovoditelite za
koristewe, za odgleduvawe, za{tita, po{umuvawe, za gradba i odrùvawe
na {umski soobra}ajnici i sl.

Vakviot tip na organizirawe na rakovodeweto prv pat e primenet i
zastapuvan od amerikanskiot organizator Tejlor (W. Taylor 1856-1915).

Funkcionalen tip na nivo na pogon. - Kaj ovoj tip na rakovodewe,
sekoj rakovoditel - specijalist e na ~elo na odreden specijaliziran
sektor vo odreden pogon - rabotna edinica. Toj od oblasta na svojata
specijalnost, t.e. sektor, izdava naredbi i rakovodi so rabotata na
rabotnite mesta. Sli~en e na prethodniot, so toa {to ovde rakovodeweto e
na nivo na proizvodna edinica-pogon (vo {umarstvoto revirstvo ili
manipulacija).

Funkcionalen tip na nivo na direkcija (pretprijatie). -
Funkcionalniot tip na rakovodewe najprvo se pojavuva na nivo na pogon
i rabotili{te, a potoa s pove}e nao|a primena na nivo na direkcija, t.e
pretprijatie. Vo toj slu~aj glavniot direktor-menaxer ima svoi
pomo{nici direktori (menaxeri) specijalisti, nadle`ni za oddelni
sektori. Ovie pomo{nici - specijalisti ili direktori na sektori imaat
direkten rakovoditelski avtoritet vo poniskite organizacioni edinici.
Tie od oblasta na svojot sektor, t.e. specijalistot, izdavaat naredbi,
vr{at kontrola i se odgovorni za rabotite na svojot sektor.

4.2.3.3. [tapsko-liniski tip

Ovoj tip na rakovodewe, vsu{nost, e kombinacija me|u liniskiot i
funkcionalniot tip na rakovodewe. Pritoa osnovata ja so~inuva
liniskiot, a nadopolnuvaweto funkcionalniot tip na rakovodewe. So
toa se nadminuvaat negativnite strani na dvata tipa na rakovodewe -
odnosno se izbegnuva koncentracijata na rakovodnata mo} kaj glavniot
rakovoditel, t.e. menaxer (top- menaxerot), a kompetentnosta (stru~nosta)
doa|a do izraz kako osnoven kriterium za rakovodewe so oddelnite delovi
na pretprijatieto.

Imeno, vo funkcijata na rakovodeweto, na glavniot rakovoditel
mu pomagaat negovi pomo{nici rakovoditeli, specijalisti za oddelni
sektori i dejnosti. Vsu{nost, sovetnicite ne se rakovoditeli, tie nemaat
pravo da izdavaat direktno naredbi, tuku tie treba da mu pomagaat na
liniskiot rakovoditel so svoi soveti da donese pravilni odluki. So toa
rakovoditelot se rastovaruva od mnogubrojni problemi koi se svrzani so
odredeni specifi~nosti so elementite i procesite na raboteweto. Tie
raboti toj im gi doveruva na odreden broj specijalisti koi go snabduvaat
so dokumentacija i so predlozi so cel toj da donese {to poispravna i
racionalna odluka. So drugi zborovi, pri ovoj tip na rakovodewe,
sovetnicite imaat sovetodavna, a ne rakovoditelska uloga. Site naredbi
gi izdava rakovoditelot, a sovetnicite so stru~ni soveti mu pomagaat
pri prou~uvaweto na problemite i donesuvaweto vistinski odluki.

I kaj ovoj tip na rakovodewe postojat tri varijanti, i toa:

Povremeni sovetnici. - Vo ovoj slu~aj liniskiot rakovoditel bara
uslugi od povremenite sovetnici. Toa naj~esto se honorarni, nadvore{ni
sorabotnici koi vo sorabotka so slu`bite vo pretprijatieto davaat svoe
mislewe za odreden problem.

Postojani sovetnici. - Liniskiot rakovoditel ima eden ili
pove}e postojani sovetnici koi se postojano angaìrani za
rakovoditelot i imaat zada~a da gi analiziraat oddelnite problemi i da
davaat predlozi za nivno re{avawe. Nivnite predlozi rakovoditelot
moè da gi usvoi, ili pak ne.

Sovetodavni slu`bi. - Specijalno organizirani slu`bi, t.e.
rabotni edinici gi vr{at rabotite na sovetodavcite. Toa se slu`bi,
grupi (edinici) na ~ie ~elo stoi eden liniski rakovoditel koj ja
organizira rabotata vo samata slu`ba (edinica). No toj nema
rakovoditelski avtoritet vo izvr{nata ekonomska edinica koja gi
koristi uslugite na sovetodavnata slu`ba. Vo organizacija na vakvata
sovetodavna edinica t.e. slu`ba se javuvaat slednive tri varijanti:

- sovetodavna slu`ba organizirana (postoi) samo za eden liniski
rakovoditel (menaxer), naj~esto za direktorot na pretprijatieto;
- sovetodavna slu`ba e organizirana (postoi) za celoto
pretprijatie a nejzinite uslugi gi koristat site rakovoditeli (menaxeri)
od site hierarhiski nivoa vo pretprijatieto; i
-sovetodavna slu`ba koja moè i samata da bide hierarhiski
organizirana - odnosno za sekoja ili za razli~nite hierarhiski skali na
rakovodewe se organiziraat posebni sovetodavni slu`bi (na nivo na
oddelenie, rabotna edinica, pogon, pretprijatie), a ednata se javuva kako
pretpostavena na drugata i obratno.

4.2.4. Izbor na tipot na rakovodnata hierarhija

Sporeduvaj}i gi oddelnite tipovi na organizacijata na
rakovodeweto, se konstatira deka tie imaat svoi nedostatoci i svoi
prednosti. Primenata na tipot na organizacijata na rakovodeweto
(menaxmentot) zavisi od golem broj faktori, me|u koi se:

- razvienosta i obemot na sloènosta na pretprijatieto;
-teritorijalnata razmestenost;
-tehni~kata opremenost, podelbata na trudot i specijaliziranosta;
-kvalifikacionata struktura na rabotnata raka;
-tro{ocite za rakovodeweto;
-potrebniot stepen na koordinacija, kontrola, preciznost,
efikasnost i sl.
Izborot na tipot na rakovodeweto zavisi od stepenot na
razvienosta na pretprijatieto i obemot na sloènosta na dejnosta. Za
mali pretprijatija, odnosno trgovski dru{tva, pove}e odgovara nekoj vid
od liniskiot tip na hierarhija, a za golemite, kako i onie {to imaat
golem obem na proizvodstvo, odnosno proizvodstveni uslugi, kade {to
proizvodstvoto se izveduva po sloèni tehnolo{ki procesi, }e odgovara
nekoj vid od {tapsko-liniskiot tip na hierarhija.

Za pretprijatijata ~ii delovni edinici (na pr. podru`nici ili
{umski stopanstva) se rasfrlani na golema oddale~enost i na golemi
povr{ini, najmnogu odgovara sektorskiot ili proizvodno-
teritorijalniot liniski tip na hierarhija, osobeno ako stepenot na
tehni~kata opremenost i obemot na dejnosta se mali (nedovolna
otvorenost na {umite, slaba opremenost voop{to i za komunicirawe, mal
obem na raboti, t.e. proizvodstvo i sl.).

Sektorsko-liniskiot tip na hierarhija odgovara na pretprijatija
koi imaat standardizirano i kontinuirano proizvodstvo so tesen
asortiman. Dodeka, pak, vo golemite pretprijatija, vo koi se bara
razviena istraùva~ka slu`ba, posebna podgotovka na proizvodstvoto,
sloèna koordinacija i kontinuirana kontrola na raboteweto, najdobro e
da se primeni {tapsko-liniskiot tip na hierarhija vo rakovodeweto.

Liniskiot tip pove}e odgovara za pretprijatija ~ija rabotna sila e
so poniska kvalifikaciona struktura, dodeka, pak, kaj pretprijatija
kade {to se vraboteni kadri so pogolema stru~na kvalifikacija, mo`no e
da se primeni nekoj od posloènite tipovi na rakovodewe.

Liniskiot tip na rakovodewe, kako najednostaven, predizvikuva
najniski, a {tapsko-liniskiot najvisoki tro{oci. Me|utoa, ne treba da
se gledaat samo tro{ocite {to gi predizvikuva (vrzuva) oddelen tip na
hierarhija vo rakovodeweto, tuku kako odreden tip vlijae vrz vkupnite
tro{oci, t.e. vrz ekonomi~nosta na proizvodstvoto.

Od organizaciona gledna to~ka - kaj funkcionalniot tip na
hierarhija vo rakovodeweto te{ko se vospostavuva komandata, no e lesna
koordinacijata. Kaj liniskiot tip, pak, lesno se vospostavuva komandata
(od eden rakovoditel a pove}e izvr{iteli) a te{ka e koordinacijata.

Od gledna to~ka na itnost, vo kriti~ni momenti, koga treba da se
donese brza odluka (nema vreme za konsultacii, soveti ...), liniskiot tip
se pokaùva kako podobar. Toa e zatoa {to, pri ovoj tip na rakovodewe,
rakovoditelot moè da donese odluka na samoto mesto, dodeka kaj
funkcionalniot i {tapsko-liniskiot tip, donesuvaweto na odlukite e
bavno.

I vo pogled na potrebnite znaewa, liniskiot tip na rakovodewe
(menaxment) bara od rakovoditelot (menaxerot) da ima poznavawa od
mnogu specijalnosti, dodeka funkcionalniot tip bara toj da poznava
samo edna tesna oblast. Kaj {tapsko-liniskiot tip, pak, se bara
menaxerot da ima pove}e op{ti poznavawa, a za specijalnostite toj ima
svoi sovetnici.

4.2.5. Organizacija na zaemnite vrski na nositelite
na rakovodnata funkcija

Odnosite {to pome|u sebe gi vospostavuvaat podredenite i
nadredenite rakovoditeli (menaxeri) imaat hierarhiski karakter. Tie
odnosi se razlikuvaat po toa dali vospostavenite vrski se me|u dvajca
neposredno povrzani rakovoditeli od hierarhiskata skala ili, pak, se
vospostavuvaat vrski i pome|u rakovoditelite posredno, odnosno me|u
koi se nao|a nekoj me|ustepen od skalata na hierarhijata.

a) Neposredni vrski b) Posredni vrski

Sl. 4.- Organizacija na zaemnite vrski na rakovoditelite

Neposredni (direktni) vrski. Kontaktot me|u dvajca neposredno
povrzani rakovoditeli obezbeduva i direktni, normalni i sekojdnevni
vrski me|u niv. Vo tie slu~ai od pretpostaveniot rakovoditel
inicijativata poa|a vo vid na zada~a. Koga se pojavuvaat pre~ki vo
izvr{uvaweto na zada~ite, od podredeniot doa|aat inicijativi vo vid na
predlozi i mislewa. Na sekoja inicijativa na podredeniot,
pretpostaveniot treba da reagira i da go izvesti za negovoto mnenie {to
go zazemal po predlogot i za sudbinata na negovata inicijativa.

Posredni ili indirektni kontakti. Kontaktite, odnosno
vrskite po pat na zaobikoluvawe vo skalata na rakovodnata hierarhija ne
se redovna pojava. Tie se javuvaat vo isklu~itelni slu~ai. Me|utoa, tie ne
rakovoditel
rakovoditel
rakovoditel
rakovoditel
rakovoditel
se nenormalna pojava, tuku normalna. Takvite kontakti se vospostavuvaat
koga rakovoditelot go zaobikoluva neposredniot rabotnik za da moè
brzo i navreme da intervenira kaj poniskite rakovoditeli na samoto
mesto, a so cel da gi izbegne {tetite {to inaku bi nastanale (na pr.
rakovoditelot za koristewe na {umi, za odreden vid na se~a {to ne e
predviden so planot za stopanisuvawe mesto preku revirniot
rakovoditel, direktno se obra}a do manipulantot, odnosno
predrabotnikot, so cel da se dobie vo vreme za{to ako se~ata se izvr{i
pogre{no - po vid ili lokacija, }e bide docna....)

Vakvi kontakti se vospostavuvaat i vo slu~aite koga
rakovoditelot saka da dobie informacii od samiot izvor bidej}i
informaciite ~esto pati se iskrivuvaat i se deformiraat. Vo slu~aj koga
rakovoditelot }e go zaobikoli neposredniot sorabotnik, za da se spre~at
{tetnite posledici od toa zaobikoluvawe i intervencija, toj e dolèn za
toa da go izvesti neposredno pot~inetiot koj bil zaobikolen.

Do zaobikoluvawe moè da dojde i od strana na podredeniot. Ako
toj smeta deka negovite inicijativi i predlozi ne naiduvaat na
razbirawe kaj neposredno pretpostaveniot, ili koga ne se postignuvaat
zadovolitelni rezultati, isto taka, ima pravo da se obrati do povisokiot
stare{ina (na pr. rakovoditel na vozen park prezema inicijativa kaj
tehni~ki direktor za normirawe na potro{uva~kata na gorivo i sl., a toj
taa inicijativa ja ignorira, pa rakovoditelot na vozniot park direktno
se obra}a do glavniot direktor na pretprijatieto).

Vakvata merka, od druga strana, pridonesuva neposredno
pretpostaveniot da se odnesuva so pogolemo vnimanie kon predlozite i
inicijativite na pot~inetite, bidej}i toga{ tie ne }e moàt da najdat
izgovor deka na nivnite predlozi i inicijativi ne im e obrnato
vnimanie.

I vo slu~aite koga neposredno pot~inetiot go zaobikoluva
neposredno pretpostaveniot i mu se obra}a na povisokiot stare{ina,
potrebno e neposredno pretpostaveniot za toa da bide informiran kako
od povisokiot stare{ina taka i od neposredno pot~inetiot, so {to bi se
izbegnale lo{ite posledici od takvite interevencii.

4.2.6. Ostvaruvawe na vrskite pome|u rakovoditelite

Vrskite pome|u rakovoditelite, odnosno menaxerite se ostvaruvaat
i se organiziraat preku: neposredni usni kontakti, preku konferencii i
po pismen pat.

Neposrednite usni kontakti se najefikasni ako postoi me|usebna
doverba i atmosfera za sorabotka kaj pot~inetiot i pretpostaveniot.

So cel da se sozdade atmosfera na iskrena sorabotka, treba da se
sfati deka podredeniot bara potkrepa vo avtoritetot na
pretpostaveniot, so ogled na toa {to toj e postar, poiskusen i so
pogolemi poznavawa, potoa treba da se sfati faktot deka pomladiot
sekoga{ ima èlba da se istakne i deka e na visina na svoite zada~i.
Spored toa, ne smee da se sozdade slepa poslu{nost na pot~inetiot,
karierizam na pretpostaveniot i sl. Pretpostaveniot treba ~esto pati da
ima sklonost za koristewe na predlozite na pot~inetiot, se razbira, ako
se razumni.

Osnovni karakteristiki na ostvaruvaweto vrski po pat na
konferencii me|u rakovoditelite se tie {to rakovoditelot ima
mo`nost na site pot~ineti da ima ja iznese direktivata (naredbata t.e.
zada~ata), da ja obrazloì i da konstatira dali e pravilno sfatena,
odnosno dali e pravilno postavena. Pot~inetite, pak, imaat mo`nost da
reagiraat na direktivata i da ukaàt na posledicite {to }e nastanat,
potoa se obezbeduva objektivnost za kritika od strana na pot~inetite,
bidej}i na neobjektivnite kritiki moè javno da se odgovori, a isto taka,
na konferenciite moè da se slu{ne i za problemite na drugite, i na toj
na~in pocelosno da se zapoznae problematikata na celata ekonomska
edinica, podru`nica i na pretprijatieto.

Pismenite vrski vo na~elo treba da se izbegnuvaat. No, vo nekoi
slu~ai mora da se pristapuva kon pismeni vrski me|u rakovoditelite
(menaxerite). Nedostatocite na vakvite vidovi vrski me|u
rakovoditelite se sostojat vo toa {to so niv mnogu bavno se prenesuvaat
direktivite (naredbite) i zada~ite, ima te{kotii okolu jasnoto
formulirawe na inicijativite i mo`nosti tie pogre{no da se sfatat i
nemaweto mo`nost da se postavuvaat pra{awa vo vrska so nejasnotiite
{to se javuvaat. Dodeka, pak, prednosta na pismenite vrski e vo toa {to
naredbata (direktivata) e pismeno oformena i ne e mo`no taa da se
iskrivuva; potoa mo`nosta da se vodi evidencija na naredbite i od strana
na podredeniot i od strana na pretpostaveniot; kako i lesnoto
utvrduvawe na odgovornosta. Pismenite vrski me|u rakovoditelite se
ostvaruvaat naj~esto preku pismeni naredbi, nalozi, predlozi, vo vid na
zapisnik i pismen izve{taj.

4.2.7. Organizacija na rabotata na
rakovoditelot (menaxerot)

4.2.7.1. Faktori koi vlijaat vrz rabotata
na rakovoditelot (menaxerot)

So razvitokot na pretprijatieto se zgolemuvaat i zada~ite na
rakovoditelite (menaxerite). So toa doa|a do preoptovaruvawe, pa
menaxerot tro{i pove}e energija i ~uvstvuva pogolem nedostig na vreme.
Seto toa go prinuduva, toj svojata rabota zabrzano da ja izvr{uva.
Brzaweto ne ovozmoùva studiozno razgleduvawe na problemite, a
ednovremeno doa|a do umor. So tekot na vremeto, umoreniot menaxer
zapo~nuva da gi odbegnuva te{kite i sloèni problemi i da gi odlaga za
podocna. Se zafa}a so re{avawe na sporedni i polesni problemi. Kako
rezultat, odnosno posledica na toa, po~nuvaat da se javuvaat nere{eni
problemi i direktno na rabotnite mesta (izvr{nite rabotni mesta), so
{to rabotnata edinica, pa i pretprijatieto po~nuvaat da trpat zagubi,
odnosno se namaluva produktivnosta, efektivnosta i ekonomi~nosta vo
raboteweto. Seto toa, u{te pove}e pridonesuva kaj rakovoditelot da se
pojavi nervoza i brzawe, so {to se zgolemuva negoviot zamor i iscrpenost
i se zapa|a vo eden zamrsen (ma|epsan) krug.

Pri~inite za preoptovaruvaweto na rakovoditelot (menaxerot)
moè da bidat mnogubrojni, no, glavno, postojat dve grupi, i toa: lo{ata
organizacija na pretprijatieto ili lo{ata organizacija na rabotata na
samiot rakovoditel (menaxer).

Optovarenosta na rakovoditelot poradi lo{ata organizacija
moè da nastane od slednive tri pri~ini:

1) poradi toa {to toj raboti bez sistem, t.e. skoka od eden problem
na drug;
2) poradi toa {to pri rabotata, toj se zadrùva i se preoptovaruva
so sitnici, dovolno ne se podgotvuva za re{avaweto na problemite i ne go
kontrolira izvr{uvaweto na zada~ite;
3) poradi toa {to toj nema kriterium za svojata uloga, pa se zafa}a
so izvr{uvawe zada~i koi treba da gi izvr{uvaat negovite sorabotnici.

Vo prviot slu~aj (koga se raboti za sistem), izlezot e vo metodot na
planiraweto i raspredeluvaweto na svoite zada~i, vo vtoriot
izgraduvawe kriterium za sopstvenata rabota, a vo tretiot slu~aj, vo
pravilnoto postavuvawe na zada~ite i nivnoto prenesuvawe na
podredenite sorabotnici.

Vo {to se sostoi organizacijata na rabotata na rakovoditelot
(menaxer)? Negovata organizacija na rabotewe trgnuva od organizacijata
na rabotnoto vreme, t.e. rabotniot den. Taa se sostoi vo:

1) konstatirawe (utvrduvawe) na zada~ite voop{to;
2) konstatirawe (utvrduvawe) na zada~ite koi treba da se izvr{at
vo tekot na rabotniot den;
3) sostavuvawe na dneven raspored na zada~ite i rabotite.

Pritoa, preku na snimawe na rabotniot den, treba da se utvrdi:

1) na koj na~in, po koj redosled i vo koe vreme rakovoditelot gi
izvr{uva svoite zada~i, kakov e odnosot na vremeto potro{eno za nivnoto
izvr{uvawe;
2) dali toj gi izvr{uva zada~ite od negov domen;
3) kakvi se zagubite na rabotnoto vreme na rakovoditelot i od {to
se predizvikani tie.

Vrz osnova na snimaweto se izrabotuva analiza i se pravi nova
struktura na negovoto rabotno vreme, so nov i poefikasen raspored na
dnevnata rabota na rakovoditelot. Pritoa, analizata treba da gi opfati
slednive momenti:

1) da gi utvrdi pri~inite za zagubite na rabotnoto vreme, kako i
mo`nostite i na~inot po koi tie }e se otstranat;
2) da se ustanovi dali rakovoditelot izvr{il raboti koi (ne) se vo
negova nadle`nost i da se najde mo`nost i na~in za toa vo idnina da se
odbegnuva;
3) da se utvrdi dali rabotata na rakovoditelot bila neprekinata
ili nekontinuirana i ako toa se zabeleì, treba da se nastojuva
problemite koi toj gi re{ava vo tekot na eden raboten den da se
grupiraat, taka {to toj da moè rabotite od ist vid da gi izvr{uva
kontinuirano;
4) da se vidi dali redosledot na izvr{enite raboti e vo soglasnost
so na~inot na organizacijata na rabotata na pretprijatieto i ako ne e, da
se najde na~in kako toa da se usoglasi;
5) novonapraveniot raspored na rabotite, rakovoditelot ne treba
da gi sfati kako ne{to kruto. Pritoa, ako se zabeleì deka nastanuvaat
golemi otstapuvawa, toa e znak deka napraveniot raspored na rabotite ne
e dobar i toa treba da se preispita.

4.2.7.2. Fazi na organizacijata na rabotata
na rakovoditelot (menaxer)

Organizacijata na rabotata na rakovoditelot pominuva niz tri
osnovni fazi, i toa:
- podgotovka na rabotite
- izvr{uvawe i
- kontrola.

1) Pri podgotovkata, rakovoditelot gi prezema onie aktivnosti
{to se potrebni da donese nekoja odluka. Taka, na primer, toj pred da
donese nekoja odluka treba:

- da go definira problemot;
- da odredi koi informacii se potrebni;
- da odredi koj }e gi pribere, obraboti i analizira potrebnite
informacii;
- da znae so koi organi }e se konsultira pred donesuvaweto na
odlukite;
- da go odredi rokot vo koj treba da se izvr{at site podgotovki.

2) Pri donesuvaweto na odlukite, odnosno pri izvr{uvaweto
rakovoditelot treba da re{i dali toj sam }e ja donese odlukata, dali
pra{aweto }e se re{ava kolektivno. Ako problemot go re{ava sam,
rakovoditelot, so ogled na delovnata politika na pretprijatieto, treba
da ja formira celta, da ja postavi hipotezata za optimalno re{enie, da ja
proveri istata hipoteza vrz osnova na pribranite materijali i mislewa,
da postavi i ispita nekolku varijanti za re{enie i da donese zaklu~ok vo
vid na odluka ili predlog - odluka.

Ako problemot go re{ava kolektivno, na sostanok, rakovoditelot
treba da go podgotvi, dobro i efikasno da go vodi sostanokot, taka {to da
dojdat do izraz sprotivni mislewa i da obezbedi, na krajot, da se donese
odluka ne so nadglasuvawe, tuku spored logikata na iznesenite fakti i
argumenti.
Ako problemot im go otstapi na re{avawe na nekoi od svoite
sorabotnici, tie treba da znaat deka doverenite zada~i }e se re{avaat
samo vo ramkite na ve}e porano utvrdenite na~ela: pokompliciranite
zada~i da ne se prenesat za re{avawe na sorabotnicite, pri toa da se
izbere li~nosta na koja }e & se prenese re{avaweto na problemot i nejze
da & se objasni su{tinata na problemot i sl. Toa e osobeno va`no da se
znae ako poveruvaweto na zada~ite se vr{i vo otsustvo, odnosno so zamena
na rakovoditelot.

3) Kontrolata na izvr{uvaweto na zada~ite se sostoi vo kontrola
na na~inot na koj tie se izvr{uvaat i kontrolata na efektot {to se
postignuva so izvr{uvaweto. Organizacijata na izvr{uvaweto na
zada~ite }e bide celosna samo koga e organizirana kontrolata na
izvr{uvaweto. Ne treba da se zaboravi i faktot deka so kontrolata na
izvr{uvaweto se sozdava dopolnitelen uvid vo ispravnosta na odlukite,
potoa, se otvora mo`nost da se izvr{at potrebnite korekcii i da se
ostvari podobra koordinacija vo izvr{uvaweto na op{tite zada~i.

4.2.7.3. Instrumenti za organizacija na rabotata
na rakovoditelot (menaxer)

Pri organizacijata na rabotata na rakovoditelot (menaxer) treba
da se obrne posebno vnimanie na instrumentite za organizacija na
negovata rabota. Od posebno zna~ewe se:

-evidencijata na rabotata na menaxerot;
-izve{taite i
-tehni~kite sredstva za komunikacija.

1) Evidencijata na rabotata na rakovoditelot (menaxerot) se sostoi
vo edidencija na zada~ite koi treba da gi izvr{uva toj samiot i od
evidencijata na zada~ite koi toj im gi doveruva na izvr{uvawe na drugi.
Taa evidencija najdobro e da se vodi na kartoteka i na kartonite da se
ozna~i rokot za izvr{uvawe, kako i da se vnesat eventualnite zabele{ki
vo tekot na izvr{uvaweto. Ako se raboti za organizacija na evidencijata
na rakovoditel koj ima tehni~ki sekretar, najdobro e ovaa evidencija da ja
vodi sekretarot.

2) Izve{taite koj gi dobiva menaxerot za izvr{enite zada~i
pretstavuvaat instrument za kontrola na izvr{uvaweto. Izve{taite
moè da bidat periodi~ni ili, pak, tie moè da bidat vo vrska so
izvr{uvawe na konkretni zada~i, odnosno tekovni. Periodi~nite
izve{tai se podnesuvaat redovno vo odreden interval (nedelno, mese~no,
kvartalno i sl.), od strana na oddelnite slu`bi.

Ako rakovoditelot ima sekretar, polesno e rabotata da se
organizira taka {to izve{taite da gi prima sekretarot, niv da gi prou~i
i nakratko da mu referira na rakovoditelot za najva`nite problemi
sodràni vo izve{tajot. Kratka sodrìna sekretarot treba da prenese i
na karti~kata vo kartotekata na koja e evidentirana postavenata zada~a,
vo vrska so koja i se podnesuva izve{tajot.

3) Tehni~kite sredstva za komunicirawe, a posebno kompjuterite,
moàt vo golema mera da mu za{tedat vreme i energija na rakovoditelot.

4.2.7.4. Zamena na rakovoditel

Vo vrska so pravilnoto organizirawe na funkcijata na
rakovodewe, vo smisla na obezbeduvawe na postojnata vrska me|u
oddelnite stepeni (skali) vo rakovodnata hierarhija, i obezbeduvawe na
uspe{no dvièwe na naredbite vo pretprijatieto, potrebno e da mu se
obrne vnimanie i na problemot na zamenata i zastapuvaweto na
poedincite na nivnite rakovodni ili izvr{ni rabotni mesta, vo slu~aj
na nivno kratko ili podolgo otsusutvo.

Edno od osnovnite pravila vo dobrata organizacija na
rakovodeweto e za sekoj rakovoditel da bide predvidena zamena.

Zamenata moè da bide organizirana spored metodot na linearna
zamena ili spored metodot na stru~na zamena.

Linearnata zamena e takva zamena pri koja otsutniot rakovoditel
go zamenuva po rang neposredniot rakovoditel.

Metodot na stru~na zamena se sostoi vo toa {to, pri otsustvo na
rakovoditelot, }e se predvidi zamena od ona lice koe, so ogled na negovite
sposobnosti i stru~ni kvalifikacii, najdobro }e go zameni otsutniot
rakovoditel. Vo toj slu~aj, za zamena, moè da se odredi i lice koe ne e od
istata organizaciona edinica.

Za sekoja zamena, vo slu~aj na otsustvo, se izdava pismeno re{enie.
Vo slu~aj na podolgo otsustvo, se vr{i primopredavawe za koe se
sostavuva pismen zapisnik. Vo slu~aj na zamena za kratok vremenski
period, rakovoditelot {to }e otsustvuva go zapoznava rakovoditelot {to
}e go zamenuva so problemite koi treba da se re{at vo vremeto na negovoto
otsustvo, kako i so na~inot na koj toj misli deka treba da se izvr{at
postavenite zada~i.

Vo slu~aite koi rakovoditelot, {to }e bide otsuten podolgo vreme,
e naredbodatel ili smetkopolaga~ i ima kaj bankata deponiran potpis,
pri zamenata, vo bankata, mora da se izvr{i promena na deponiranite
potpisi, so toa {to }e se deponira potpisot na rakovoditelot koj }e go
zamenuva dotoga{niot naredbodatel ili smetkopolaga~.

4.3. ORGANIZACIJA NA SLU@BITE I SEKTORITE

4.3.1. Poim i vidovi slu`bi i sektori

So cel {to poracionalno, poefikasno i poekonomi~no da se
izvr{uvaat zada~ite i dejnostite na pretprijatijata, odnosno
stopanskite subjekti, voop{to, i vo {umarstvoto i ozelenuvaweto, a
zavisno od vidot na dejnosta, obemot i stepenot na tehni~ko-
tehnolo{kata podelba na trudot, neophodno e organizirawe na niza
slu`bi i sektori. Site slu`bi i sektori se organiziraat taka {to da
moè najefikasno da obezbedat izvr{uvawe na raboti i zada~i pred
po~etokot na proizvodstvoto, t.e. vo fazata na planiraweto i
podgotovkata, vo fazata na proizvodstvoto, kako i vo fazata na
realizacijata. Site ovie fazi od procesot na reprodukcijata, osven
izvr{uvaweto na proizvodniot proces, se povrzani so organizirawe na
neophodni slu`bi ili sektori od oblasta na planiraweto, analizata,
razvojot, komercijalnoto rabotewe (slu`ba za nabavki i proda`ba,
prou~uvawe na pazarot i sl.), ekonomsko-finasiskoto rabotewe (slu`ba za
smetkovodstveno-knigovodstveni raboti, slu`ba za finansiski raboti),
kako i od oblasta na pravnite, kadrovskite i op{tite raboti na
pretprijatieto.

Zavisno od goleminata na pretprijatieto site ovie slu`bi moè da
se organiziraat vo oddelni sektori ili oddelenija. Sekako voobi~aeni se
slednive organizacioni edinici:

-slu`ba za plan, analiza i razvoj;
-slu`ba za komercijalni raboti;
-slu`ba za ekonomsko-finansiski raboti;
-slu`ba za pravni, kadrovski i op{ti raboti.

Pri pomali stopanski subjekti site ovie slu`bi moè da bidat
organizirani vo ramkite na direkcijata, poznata kako ,,reìja ili
,,administracija ili kako posebni oddelenija, odnosno sektori.

4.3.1.1. Slu`ba za razvoj

Ovaa slu`ba im prethodi prakti~no na ostanatite, a moè da bide
zaedno so planskata slu`ba.

Slu`bata za razvoj ima zada~a vo ramkite na po{irokata
op{testvena zaednica i vo ramkite na svoite mo`nosti, da vr{i
istraùvawa i analizi na novi soznanija preku koi }e ovozmoì
poefikasno funkcionirawe na pretprijatieto. Za{to, kakov bilo razvoj
ne e moèn bez prethodni istraùvawa i soznanija do koi se doa|a od
takvite istraùvawa.

Zaradi toa, slu`bata za razvoj treba da go sledi razvojot i
dostigawata na naukata, tehnikata, tehnologijata, organizacijata i
pazarot, da gi soznava novinite vo site tie oblasti i da ja ocenuva
celishodnosta i sopstvenite soznanija.

Istraùvawata moè da bidat fundamentalni i primeneti.
Obi~no fundamentalni istraùvawa se organiziraat vo golemi
pretprijatija koi se vo mo`nost da obezbedat sredstva i kadri za takvi
istraùvawa (laboratoriski, oprema, visokostru~ni kadri) ili, pak,
soznanija od takvi istraùvawa se koristat od soodvetni
nau~noistraùva~ki instituti, t.e. fakulteti.

Aplikativnite, odnosno prakti~no primeneti istraùvawa se
po~esti i pove}e se zastapeni vo {umarstvoto i ozelenuvaweto. Tie,
vsu{nost, pretstavuvaat aplikacija t.e. primena na nau~nite metodi i
soznanija vo re{avaweto na konkretnite i, bi se reklo, tekovni problemi
od tehni~ko-tehnolo{ki i op{testveno-ekonomski aspekt.

Pritoa, vo oblasta na tehnikata, istraùvawata se naso~eni kon
iznao|awe novi tehni~ko-tehnolo{ki re{enija, odnosno novi, sovremeni
i racionalni sredstva za rabota, podobruvawe na tehni~kite
karakteristiki na postojnite orudija za rabota, supstitucija na
materijali i surovini i sl. Ovde spa|aat i iznao|aweto na novi
tehnologii, odnosno tehnolo{ki procesi, selekcija i izbor na semenski
materijali i sl. Seto toa e so edinstvena cel, da se podobrat rezultatite
pri stopanisuvaweto so {umite (podobruvawe na {umskiot fond -
podobar kvalitet i pogolema proizvodna sposobnnost), kvalitetno
unapreduvawe na op{tokorisnite funkcii na {umite i zeleniloto, t.e.
parkovite i {umite so posebna namena i sl.

Istraùvawata od op{testveno-ekonomski aspekt, pak, imaat cel
iznao|awe na novi organizacioni re{enija vo upotrebata, angaìraweto
i iskoristuvaweto na site faktori i elementi na reprodukcijata
(sredstvata za proizvodstvo i trudot t.e. rabotnata sila), podobruvawe na
organizacijata na odnosite ~ovek - sredstva za rabota, t.e. sredstva za
proizvodstvo. Isto taka, vo ovaa oblast spa|aat i istraùvawata vo
pogled na nabavkite na sredstva za rabota i materjali, kako i plasmanot
na proizvodite i uslugite, potoa vo oblasta na kalkulaciite na
tro{ocite i cenata na ~ineweto itn.

4.3.1.2. Slu`ba za plan i analiza

Slu`bata za plan i analiza vo nekoi slu~ai e zaedno so slu`bata
za razvoj. Nejzina osnovna cel e za odreden vremenski period (godina ili
pove}e godini) da gi planira i definira aktivnostite na stopanskite
subjekti vo ovoj slu~aj od oblasta na {umarstvoto i ozelenuvaweto so
unapreduvawe na ìvotnata sredina.

Ovaa slu`ba prakti~no se sostoi od dva segmenta, pove}e
diferencirani po vreme i toa planirawe, t.e. predviduvawe na idnite
akcii i analiza na ostvarenite rezultati.

Pritoa, pri predviduvawata i planirawata planskata slu`ba bi
trebalo da primenuva pove}e varijanti za celite, metodite i na~inot na
ostvaruvaweto na celite, vodej}i smetka za toa deka planiranite zada~i
mora da bidat vo ramkite na raspolo`livite kapaciteti i resursi, t.e.
sredstva za rabota, materijali, rabotna raka (kadrovski potencijal), a vo
{umarstvoto {umite i {umskiot fond (povr{ina, drvna zaliha, godi{en
prirast, mo`no koristewe-etat), vo ozelenuvaweto zelenite povr{ini-
parkovite vo i nadvor od naselenite mesta i sl., potoa otvorenosta na
{umskite povr{ini so soobra}ajnici itn.
Isto taka, planskite predviduvawa treba da bidat potkrepeni so
soodvetna marketing-politika, t.e. koncepcija. Toa zna~i deka ne e mo`no
da se planira bez prethodni soznanija za mo`nostite i potrebite na
pazarot, za {to, sekako, soznanija se dobivaat od komercijalata ili
marketing-slu`bata.

Ottuka proizleguva deka slu`bata za plan i analiza
treba da planira, t.e. da gi predvidi potrebnite materijalni i
kadrovski faktori za konkretni proizvodstveni i drugi
aktivnosti na {umskostopanskite pretprijatija i
pretprijatijata, t.e. pravnite subjekti od oblasta na
ozelenuvaweto i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. Isto
taka, preku planiraweto treba da se utvrdi metodot na rabota,
t.e. tehnolo{kata postapka, organizacijata itn. za
ostvaruvawe na postavenite celi.

Vo taa smisla, slu`bata za plan izgotvuva planski dokumenti i
toa po~nuvaj}i od predlog-plan koj{to nositelite na funkcijata na
upravuvaweto preku konkretni odluki tie predlog- planovi gi usvojuvaat,
so {to se sozdavaat konkretni obvrski za izvr{uvawe na planskite
zada~i. Sekako, planskata slu`ba gi predviduva uslovite i metodite za
ostvaruvawe na planskite predviduvawa. Toa, pak, se ostvaruva preku
konkretno, t.e. operativno planirawe na proizvodnite procesi po
oddelni delovi, t.e. ekonomski edinici, po prostor i po vreme.

4.3.1.3.Slu`ba za podgotovka

Slu`bata za podgotovka, vsu{nost, e vo sklopot na slu`bata za
plan i analiza, so toa {to taa se javuva kako operativna slu`ba i gi
opfa}a operativnite podgotovki na proizvodstvoto po oddelni rabotni
(ekonomski) edinici i po rabotni mesta. Taa bi moèlo da se podeli na:
tehni~ki, operativni i podgotovki na rabotnite mesta.

Tehni~kite podgotovki se svrzani so elementite na
proizvodstvoto: definirawe na proizvodstvoto i site negovi fizi~ki i
tehni~ki karakteristiki (obem, vid i asortiman), definirawe na
tehnolo{kiot proces (na primer, proizvodstvo na klasi~ni ili
industriski sadnici), sredstvata za rabota {to }e se upotrebuvaat po
oddelni fazi (na primer, pri se~a, dotur, pri podgotovka na po~vata i
pri po{umuvawe, za nega, za{tita itn.), materijalite i predmetite na
trudot od koi }e se proizvede prizvodot kaj koi se neophodni za
izvr{uvawe na odredena proizvodstvena usluga, na~inot, t.e. metodot na
izveduvawe na sekoja faza i operacija i sl.

Operativnite podgotovki, vsu{nost, treba da dadat konkretno
re{enie za oddelnite zada~i: {to, koj, kade, so {to, kako i zo{to, a toa e
prakti~no sodrìnata na operativniot plan na proizvodstvoto. Vo ovaa
faza na podgotovka, zada~ite od operativniot plan, koi se utvrdeni vo
tehni~kata podgotovka, sega se pretvoruvaat vo konkretni upatstva preku
rabotni nalozi za izvr{itelite (rabotni nalozi, ispratnici i sl.). Ovaa
slu`ba e direktno postavena pokraj rakovoditelot na operativniot plan
i rakovoditelot na proizvodstvoto.

Pokraj tehni~kite i operativnite podgotovki vo slu`bata za
podgotovka se i zada~ite od oblasta na podgotovkite na samite rabotni
mesta. Ovie podgotovki treba da obezbedat rabotnite mesta pravilno i
bez naru{uvawe da funkcioniraat vo procesot na proizvodstvoto i toa
preku: neposredno podgotvuvawe na sekoe rabotno mesto, so cel navremeno
snabduvawe so potrebnite alati, mehanizacija, oprema (sredstva za
rabota) za izvr{uvawe na operaciite, podgotovka na samoto rabotno
mesto (prostorot i uslovite za rabota), materijali, dokumentacija i sl. za
pravilno i efikasno izvr{uvawe na proizvodnite i rabotnite zada~i.
Podgotovkite na rabotnite mesta ja opfa}aat podgotovkata na ma{inite,
opremata, priborot i alatkite (sredstvata za rabota) za normalna rabota
na ma{inite i sredstvata za rabota, podgotovkata na materijalite, so
{to rabotnikot-izvr{itel da ne bide prinuden da se oddale~uva od
rabotnoto mesto, a neposredniot rakovoditel da doa|a na negovoto
rabotno mesto zaradi davawe na potrebni instrukcii, koordinacija i
kontrola.

4.3.1.4. Komercijalna slu`ba

Komercijalnata slu`ba ima zada~a da obezbedi nabavka na sredstva
za proizvodstvo (sredstva za rabota i materijali, odnosno surovini i
poluproizvodi) i proda`ba na gotovite proizvodi. Imeno, toa e
prakti~no nabavno-proda`na slu`ba. Taa treba da obezbedi neprekinato
odvivawe na procesot na reprodukcijata od nabavka na materijali i
sredstva za rabota, t.e. sredstva za proizvodstvo do nivnoto vklu~uvawe vo
proizvodniot proces i proda`ba na gotovite proizvodi, od vremeto na
zavr{uvaweto na proizvodstvoto, ~uvaweto, skladiraweto, transportot i
samata proda`ba na kupuva~ite.

Vo fazata na nabavkite, komercijalnata slu`ba treba da go
prou~uva pazarot za da dobie relevantni soznanija za odnosite na
ponudata i pobaruva~kata na sredstva za proizvotstvo, a posebno na
surovini i materijali, so koi treba da se obezbedi snabduvawe i
neprekinato odvivawe na proizvodniot proces na svoeto pretprijatie.
Neophodno e da se poznavaat proizvoditelite na tie sredstva, nivnite
kapaciteti, kvalitet, tehni~ki karakteristiki, ceni, korektnosta i
to~nosta vo izvr{uvaweto na rokovite i site drugi pra{awa od interes i
vo funkcija na neprekinato snabduvawe na surovini i materijali. Sekako
deka nabavnata slu`ba, kako del od komercijalnata slu`ba, treba da ima
postojan uvid vo sostojbata na zalihite, posebno na materijali, surovini,
rezervni delovi i sl. Seto toa e vo tesna vrska so organizacijata na
skladiraweto i ~uvaweto na sredstvata za rabota, materijalite i
surovinite. Ova posebno se odnesuva za {umarstvoto kade {to
najgolemiot del od stopanisuvaweto so {umite e sezonski naglaseno, kako
i od specifi~nite uslovi za rabota itn.

Vo fazata na proda`ba komercijalnata slu`ba treba da se
organizira taka za da se obezbedi efikasno istraùvawe na pazarot so
cel da obezbedi siguren i najdobar plasman na svoite proizvodi, odnosno
proizvodstveni uslugi. Ovde vleguvaat, kako istraùvaweto na pazarot,
taka i navremenoto sklu~uvawe dogovori za plasman, obezbedubawe na
kontinuirana isporaka, obezbeduvawe na instrumenti za naplata, to~na
evidencija i sl.

Vo pogolemi pretprijatija, kako {to e kaj nas JP ,,Makedonski
{umi komercijalnata slu`ba, vsu{nost, pretstavuva poseben sektor koj
treba da vr{i kompletna marketing-funkcija i toa kako strate{ka,
taka i operativna. Toa zna~i, rezultatite od istraùvaweto na pazarot
treba da posluàt vo dve nasoki, i toa: od edna strana, tie soznanija treba
da se koristat za naso~uvawe na proizvodstvoto, kaj onoj asortiman za koj
moè da se obezbedi soodveten plasman na pazarot, odnosno
proizvodstvoto da se prisposobi ne samo kon raspolo`livite kapaciteti
i tehni~ko-tehnolo{ki mo`nosti (vid na {umi, kvalitet na {umskiot
fond, opremenost, otvorenost i sl.), tuku i na mo`nosta za proda`ba, a, od
druga strana, na samata proda`na slu`ba & e nu`no poznavaweto na
pazarot za da moè uspe{no da ja izvr{i svojata funkcija. Vo vrska so toa
taa dejstvuva na pazarot, obrabotuvaj}i go i prezemaj}i soodvetni merki
na reklama i propaganda za proda`ba na proizvodite. Sekako deka, preku
slu`bata za proda`ba, zavisno od obemot i vidot na zalihite na gotovite
proizvodi, treba da se organiziraat soodvetni sovremeni skladi{ta za
skladirawe i ~uvawe, kako i distibucija na gotovite proizvodi do
kupuva~ite. Ova e posebno zna~ajno vo rasadni~koto proizvodstvo,
semenskite materijali, drvnite sortimenti i drugi gotovi proizvodi.

4.3.1.5. Finansiska slu`ba

Ovaa slu`ba prakti~no gi opfa}a smetkovodstveno-
knigovodstvenite raboti vo pretprijatieto. Vo pogolemi pretprijatija
moè da se organizira i kako poseben sektor.

Vo ramkite na finansiskta slu`ba se vr{at raboti vo vrska so
stokovno-pari~niot promet (razmena) vo procesot na reprodukcijata,
cirkulacija na finansiskite sredstva zaradi kontinuitet na
reprodukcijata, evidencija na finansiskite efekti i site drugi raboti
svrzani okolu finasiraweto i finansiskoto rabotewe na pretprijatieto.

Finansiskta slu`ba, kako {to e istaknato, prakti~no ja
so~inuvaat pove}e slu`bi, me|u koi: finansika operativna, odnosno
finansisko-knigovodstvo, materijalno knigovodstvo, slu`ba za
kalkulacii, blagajna i sl. Finansiskata slu`ba moè da bide
organizirana i po oddelni delovi (podru`nici) na pretprijatieto.

Site tie delovi vo komercijalnata slu`ba imaat zaedni~ka
organizaciona baza vo koristeweto na zaedni~ka i edinstvena delovna
dokumentacija (fakturi, ispratnici, izve{tai, zapisnici i sl.), no se
diferenciraat po principot na tehni~kata delba na trudot, {to zavisi
od goleminata na stopanskiot subjekt, od stepenot na razrabotkata na
analiti~kata evidencija (konten plan), goleminata na organizacionata
struktura, t.e brojot i vidot na drugite slu`bi i sektori i sl.

Zaradi prethodnoto, vo krupni delovni sistemi, se formiraat i
t.n. interni banki koi obedinuvaat del od finansiskite i
knigovodstvenite funkcii na oddelnite subjekti vo delovniot sistem.
Duri moè takvite slu`bi (interni banki, informativni slu`bi i sl.)
da se izdvojat i vo oddelni edinici na pretprijatieto. Takov be{e
slu~ajot so internata banka pri ,,Treska-Skopje, ili ,,Sileks-banka
itn.

Vo uslovi na voveduvawe mehanografija i avtomatizacija
(kompjuterizacija), se ovozmoùva ekspeditivnost i pogolema
produktivnost vo rabotata na smetkovodstveno-knigovodstveniot sektor,
odnosno finansiskata slu`ba. So ova se obezbeduva pribirawe,
evidentirawe i sledewe na finansiskite tekovi, kako na nivo na celoto
pretprijatie, taka i po oddelni ekonomski, t.e. rabotni edinici. Na
primer, vo {umarstvoto po oddelni podru`nici, oddelni dejnosti i fazi
na proizvodstvoto (koristewe, odgleduvawe, za{tita na {umite, sporedni
koristewa i sl.).

4.3.1.6. Kadrovska slu`ba

Ovaa slu`ba ima zada~a da gi vr{i rabotite povrzani so
formiraweto, raboteweto i odnosite vo rabotniot kolektiv vo
pretprijatieto i po{iroko.

Vo vrska so formiraweto na rabotniot kolektiv, kadrovskata
slu`ba ima zada~a da vr{i izbor na potrebni kadri, vklu~uvawe vo
pretprijatieto, usovr{uvawe, odnosno obrazovanie i sl. raboti, so {to
treba da se postigne harmonija i {to pogolema produktivnost pri
raboteweto.

Zaradi pouspe{no organizirano vklu~uvawe na kadrite, odnosno
rabotnicite vo kolektivot, potrebno e prethodno soodvetno re{avawe na
problemot na ocenkata na vidot na stru~nosta i stepenot na
kvalifikuvanosta, {to se neophodno potrebni za izvr{uvawe na
rabotnite zada~i i rabotnite mesta. Zaradi toa, kadrovskata slu`ba, vrz
osnova na opis i popis na rabotite i rabotnite zada~i, trgnuva od
izrabotenata sistematizacija po oddelni rabotni mesta, oddelenija,
rabotni edinici, sektori itn. Toa zna~i deka pra{aweto za ocenkata na
vidot i stepenot na kvalifikaciite na rabotnicite i izborot na lu|eto,
kako i nivniot raspored po soodvetni raboti i rabotni mesta se
postojana zada~a na kadrovskata slu`ba.

Kadrovskata slu`ba gi voveduva novite rabotnici vo kolektivot,
na na~in, {to tie da po~uvstvuvaat deka vo kolektivot se dobredojdeni,
deka im se posvetuva potrebnoto vnimanie. Takvoto voveduvawe se sostoi,
vo toa {to prvo gi zapoznava so nivnite najbliski sorabotnici i
rakovoditeli, so vnatre{nata organizacija, a posebno so nivnite zada~i
i rabotni obvrski, i za nivnoto zna~ewe vo izvr{uvaweto na vkupnata
zada~a na pretprijatieto.
Po takanare~enoto voveduvawe, kadrovskata slu`ba treba da go
sledi stru~niot razvoj na kadrite vo kolektivot, da go pottiknuva i da go
organizira spored svoite mo`nosti i soodvetni aktivnosti. Vo ovoj
domen spa|a organizirawe na: kursevi, seminari, interni kvalifikacii,
natprevari, ispra}awe na doobrazuvawe, specijalizacii itn.

Kadrovskata slu`ba ima zada~a da gi re{ava problemite okolu
uslovite za rabota, standardot na rabotnicite, za{titata pri rabota,
odmorot i rekreacijata itn. Toa se postignuva so vklu~uvawe vo
re{avaweto na problemot so ishranata, organizacijata na odmorite
(dneven, nedelen, godi{en), rekreacijata i organiziraweto na kulturno-
zabavniot ìvot, podobruvaweto na uslovite za rabota (obezbeduvawe na
HTZ oprema), re{avaweto na problemite na ìveeweto, me|u~ove~kite
odnosi, davaweto pomo{ vo oddelni slu~ai itn.

Vo nekoi slu~ai, vo slu`bata za kadrovski raboti se vklu~eni i
slu`bite za op{ti raboti, i pravnata slu`ba.

Slu`bata za op{ti i pravni raboti gi opfa}a site
administrativni raboti, personalni, imotno-pravni odnosi na
pretprijatieto, zastapuvawe na pretprijatieto vo odnos kon drugite
fizi~ki i pravni lica i sl.

Isto taka, vo ramkite na op{tite i pravnite raboti se i
izgotvuvaweto na op{ti i normativno-tehni~ki akti, nivno
usoglasuvawe so zakonskite propisi i pravnata regulativa, sproveduvawe
vo praktikata itn.

4.3.1.7. Slu`ba za kontrola

Slu`bata za kontrola se odnesuva na raboti od oblasta na
tehni~kata i raboti od ekonomsko-finansiskata kontrola. Site ostanati
kontroli koi se vo vrska so raboteweto na pretprijatieto ili se
kontroli vo funkcija na upravuvaweto i rakovodeweto na pretprijatieto
(vnatre{ni - interni kontroli) ili se kontroli na organite na
op{testvenata zaednica (zavod za platen promet, uprava za prihodi,
carinski kontroli i sl.), kako nadvore{ni-eksterni kontroli {to se
povrzani so raboteweto na pretprijatieto. (Ovde da ja spomneme i
inspekciskata kontrola na {umarskiot inspektorat, kako i {umskata
policija pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo).
Pri ova, tehni~kata kontrola ima cel da se obezbedi baraniot
kvalitet na proizvodite i uslugite, pri {to opserviraj}i ja i
podgotvitelnata faza i fazata na procesot na proizvodstvoto.

Dodeka, pak, kontrolata vo fazata na podgotovkata gi opfa}a
elementite na podgotovkata na proizvodstvoto, koja se odnesuva na
kontrola na normativi, kalkulacii, kontrola na dogovoreni obvrski na
dobavuva~ite, kontrola na priemot na materijali i sredstva za rabota,
tekovna t.e. operativna kontrola na mehanizacijata i opremata, alatot i
sitniot inventar, kontrola na tehnolo{kata postapka i sl. Imeno,
poslednava kontrola na tehnolo{kata postapka, vsu{nost, e kontrola na
tekot na proizvodstveniot proces i kvalitetot na proizvodite i
uslugite.

Za razlika od tehni~kata kontrola, ekonomskata kontrola ima
zada~a da obezbedi objektivnost, efektivnost i kvalitet vo ekonomskoto
rabotewe, t.e. rezultatite na raboteweto. Toa se ostvaruva so analiza na
oddelni ekonomsko-finansiski parametri (ceni, tro{oci) i ostvareni
rezultati. Preku tie analizi se utvrduva nivoto na osnovnite pokazateli
vo uspehot kako {to se produktivnosta, ekonomi~nosta, renatbilnosta,
profitabilnosta i sl., pri toa utvrduvaj}i gi ne samo ekonomskite
rezultati, tuku i vlijanieto na oddelnite vnatre{ni i nadvore{ni
objektivni i subjektivni faktori, za ostvarenite pozitivni ili
negativni rezultati.

So cel uspe{no da funkcionira kontrolnata slu`ba (tehni~ka i
ekonomska), taa mora da sorabotuva so izvr{nite funkcii, kako i so
planskata i finansiskata slu`ba.

4.3.2. Organizacija na sektorite i slu`bite vo ramkite
na JP za stopanisuvawe so {umi

Organizacijata na slu`bite i sektorite vo ramkite na javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so {umite e utvrdena vo Pravilnikot za
vnatre{na organizacija i sistematizacija na JP ,,Makedonski {umi
Skopje(66).

Pri ova, kako {to ponapred e izneseno, pri izvr{uvaweto na
svojata dejnost JP za stopanisuvawe so {umi se predviduva da raboti so
slednive organizacioni edinici:

-D i r e k c i j a i
-p o d r u ` n i c i.

Za pouspe{no izvr{uvawe na rabotite, Direkcijata e
organizirana vo sektori, od koi 3 (tri) sektori se od
proizvodstvenata dejnost, a 4 (~etiri) sektori se od sferata na
planot, analizata, razvojot, odnosno komerciite, finansiite,
kako i pravnite, kadrovskite i op{tite raboti. Dejnosta od
oddelnite sektori i slu`bi vo direkcijata, glavno, e predmet
na rabota i vo oddelnite {umski stopanstva, odnosno
podru`nicite.

4.3.2.1. Sektor za koristewe na {umi i
primarna prerabotka na drvo

Ovoj sektor, glavno, gi izvr{uva slednive raboti:

-organizirawe i koordinirawe na rabotite vo sektorot i vo
soodvetnite slu`bi na podru`nicite;
-obezbeduvawe koordinacija na proizvodstvoto (se~a i izrabotka),
doturot i prevozot na {umski sortimenti;
-izgotvuvawe i realizacija na godi{nite i periodi~nite-mese~ni i
dnevni planovi;
-planirawe i koordinacija na izgradba na {umski komunikacii;
-kontrola na kvalitetot na koristeweto na drvna masa i na
{umskite sortimenti;
-sledewe na izvr{uvaweto na planovite i predviduvawata koi
proizleguvaat od {umsko-stopanskite osnovi;
-analiza na efikasnosta na koristeweto na opremata i
mehanizacijata;
-sledewe i koordinirawe na postrojkite za primarna prerabotka na
drvoto;
-analiza na iskoristenosta na kapacitetite za primarna
prerabotka;
-sorabotka so drugite sektori vo Direkcijata;
-sorabotka so institucii i stopanski subjekti koi se zanimavaat
so problemite od delokrugot na sektorot.

Vo ramkite na sektorot za koristewe na {umite i primarna
prerabotka na drvoto na nivo na Direkcijata se izdiferencirani
slednive raboti i rabotni zada~i, odnosno rabotni mesta:

-pomo{nik direktor, rakovoditel na sektorot,
-samostoen referent za koristewe na {umite,
-samostoen refrent za mehanizacija i {umski transport i
-samostoen referent za primarna prerabotka.

Na nivo na podru`nici, vo ramkite na ovoj sektor, se
izdiferencirani:

-{ef na oddelenie za koristewe na {umi;
-manipulant za se~a;
-se~a~;
-manipulant za dotur;
-dotura~i za tehni~ko i ogrevno drvo so animalii;
-dotura~ so mehanizacija traktor (transport);
-manipulant za prevoz;
-op{t rabotnik;
-natovaruva~ so digalka;
-{ef za primarna prerabotka;
-smetkovoditel;
-rabotnik na brenta (brentist);
-kroja~ na pilanska gra|a;
-drugi rabotnici vo primarnata prerabotka;
(reda~ na gra|a, sortira~, op{t rabotnik)
-magaciner na plac;
-{ef na odrùvawe i kotlara;
-elektri~ar, ma{inbravar, ostra~, kotlar;
-samostoen referent za privatni {umi.

4.3.2.2. Sektor za odgleduvawe, za{tita i
ekologija na {umite

Ovoj sektor gi izvr{uva, glavno, slednive raboti:

-gi organizira i koordinira rabotite vo sektorot i vo soodvetnite
slu`bi vo podru`nicite;
-gi planira potrebite i proizvodstvoto na posado~en materijal na
nivo na JP i na podru`nici;
-go koordinira i kontrolira proizvodstvoto na semenski
materijal;
-gi koordinira rabotite okolu za{titata na semenskite nasadi i
genetskite resursi;
-pravi planovi za za{tita na {umskite kompleksi i ja sledi
nivnata realizacija;
-go analizira proizvodstvoto i dava predlozi za negovo
napreduvawe i racionalizacija;
-se griì za realizacija na {umsko-kulturnite raboti predvideni
so {umskostopanskite planovi;
-planira i organizira sobirawe i proizvodstvo na drugi {umski
proizvodi;
-vr{i analiza na rabotite od delokrugot na {umarstvoto za
vlijanieto na ìvotnata sredina i planovi za nejzina za{tita;
-donesuva planovi i programi za preventivna za{tita na {umite;
-donesuva globalen plan i go sledi i koordinira izvr{uvaweto na
planovite za za{tita na {umite od poàr;
-donesuva plan za za{tita na {umite od bolesti i {tetnici;
-sorabotuva so organizacii i institucii koi se zanimavaat so
problematikata od delokrugot na rabotata na sektorot;
-organizira stru~ni sovetuvawa i seminari za usovr{uvawe na
kadrite na pretprijatieto.

Vo sektorot za odgleduvawe, za{tita i ekologija na nivo na
Direkcija se izdiferencirani slednive raboti i rabotni zada~i, t.e.
rabotni mesta:

-pomo{nik direktor, rakovoditel na sektor,
-samostoen referent za rasadni~ko proizvodstvo i semenarstvo,
-samostoen referent za odgleduvawe na {umi,
-samostoen referent za za{tita na {umi,
-samostoen referent za ekologija i hortikultura i
-samostoen referent za sporedni {umski proizvodi.

Vo podru`nicite, pak, se izdiferencirani slednive rabotni
mesta:

-{ef na rasadnik,
-rasadni~ar,
-semesobira~,
-{ef na odgleduvawe, za{tita, po{umuvawe i ekologija,
-{ef na sobirawe, koristewe i proizvodstvo na sporedni {umski
proizvodi,
-magaciner,
-op{ti rabotnici, ~uvari,
-tehnolog ( {ef) na proizvodstvo na eteri~ni masla,
-kotlar,
-{ef na pe~urkara, su{nica i komposara,
-hemiski tehni~ar,
-odrùva~, kombajner, predrabotnik
-op{t rabotnik.

4.3.2.3. Sektor za lovstvo i planinski turizam

Vo ovoj sektor se planiraat slednive raboti:

-gi organizira i rakovodi rabotite vo sektorot i soodvetnite
-izgotvuva i sproveduva godi{en plan za razvoj na lovot i
planinskiot turizam vo ramkite na pretprijatieto;
-izgotvuva i sproveduva kratkoro~ni i srednoro~ni planovi za
razvoj na lovot i planinskiot turizam na pretprijatieto;
-go sledi izvr{uvaweto na predvidenite raboti vo
lovnostopanskite osnovi;
-vr{i proektirawe na razmnoùvali{tata za soodveten vid dive~
vo lovi{tata zaradi zgolemuvawe na trofejnata vrednost;
-vr{i analiza na mo`nostite za razvoj na planinskiot turizam;
-go pretstavuva lovstvoto na saemi i izlo`bi i organizira
komercijalen lov;
-organizira seminari i sovetuvawa za stru~no unapreduvawe na
kadarot vo oblasta na lovstvoto;
problematikata od delokrugot na rabotata na sektorot;
-go organizira prevozot i smestuvaweto na rabotnicite vo
odmorali{tata na pretprijatieto;
-go kontrolira i koordinira raboteweto na farmite i ribnicite.

Na nivo na sektor vo direkcijata se izdiferencirani slednive
raboti i zada~i, t.e. rabotni mesta:

-samostoen referent za lov,
-samostoen referent za marketing, turizam i ugostitelstvo,
-turisti~ki rabotnik,
-samostoen refernt za farmi i ribnici.

Dodeka pak, na nivo na podru`nici, t.e. rabotni edinici:

-{ef na lovi{te,
-loven tehni~ar,
-veterinaren tehni~ar,
-lovo~uvar,
-{ef na ribnik-farma,
-op{t rabotnik-~uvar,
-{ef na ugostitelski objekt,
-recepcioner, kelner, gotva~, {anker, sadomija~, op{t rabotnik,
-odrùva~ na ski-lifovi, parni kotli.

Prethodnite tri sektori, glavno, bea od proizvodstvenite dejnosti,
dodeka pak, ostanatite ~etiri sektori se od uslu`nite t.e.
organizacisko-ekonomskite dejnosti.

4.3.2.4. Sektor za komercijalni raboti

Vo ovoj sektor se vr{at slednive raboti:

-organizirawe i koordinirawe raboti vo sektorot i soodvetnite
-vo sorabotka so sektorot za pravni, kadrovski i op{ti raboti
podgotvuva dogovori za kupoproda`ba na {umski sortimenti i proizvodi
so site potro{uva~i, kako i dogovori so firmi od zemjata i stranstvo;
-gi usoglasuva fakturite so site potro{uva~i i ispora~uva~i i
organizira nivno dostavuvawe vo zakonski ili dogovoren rok;
-izgotvuva godi{en bilans na materijali i oprema za investiciono
i tekovno odrùvawe, nabavka na osnovni sredstva i rezervna oprema so
dinamika po presmetkovni periodi, vo naturalni i finansiski
pokazateli;
-izgotvuva informacii za rabotata na sektorot;
-vodi grià za potro{uva~kata na repromaterijali i rezervni
delovi i nivna navremena nabavka;
delokrugot na rabota na sektorot;
-go organizira, go sledi i go koordinira raboteweto na
regionalnite skladi{ta.

Na nivo na sektor vo Direkcijata se izdiferencirani slednive
raboti i zada~i, odnosno rabotni mesta:

-referent za nabavka,
-referent za proda`ba,
-referent za regionalni skladi{ta,
-{ef na sklad na grade`ni materijali,
-glaven, pomo{en magaciner, blagajnik,
-rakuva~ so viqu{kar,
-op{t rabotnik, ~uvar.

4.3.2.5. Sektor za plan, analiza, razvoj i investicii

Vo ovoj sektor se izvr{uvaat slednive raboti:

-gi organizira i koordinira rabotite vo sektorot i soodvetnite
slu`bi vo podru`nicata;
-izgotvuva kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni planovi za
razvoj na pretprijatieto;
-vr{i studiski istraùvawa za razvojnite mo`nosti na
pretprijatieto;
-vr{i studiski istraùvawa od oblasta na proizvodstvoto;
-podgotvuva investiciono-tehni~ka dokumentacija i vr{i nejzina
revizija;
-vrz osnova na metodologijata za utvrduvawe na prioritet za
izgradba, podgotvuva predlog za realizacija na razvojnite proekti;
-vr{i osnovni podgotvitelni raboti za po~etok na investicionata
izgradba;
-vr{i unifikacija i standardizacija na opremata i osnovnite
sredstva vo pretprijatieto;
-sledi i analizira namensko i racionalno koristewe na
finansiski sredstva za realizacija na razvojnite i investicionite
aktivnosti;
-vr{i analiza i predlaga usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces
zaradi optimalizacija i racionalizacija na proizvodstvoto;
-planira pogolema primena na kompjuterska tehnika vo
pretprijatieto;
-gi analizira problemite na za{titata na ìvotnata sredina
povrzana so raboteweto na pretprijatieto i podgotvuva elaborat za
za{tita na ìvotnata sredina i izgradba na novi objekti i postrojki;
-sorabotuva so podru`nicite i nadle`nite institucii vo
Republikata za realizacija na rabotite vo sektorot;
problematikata od delokrugot na rabotata na sektorot.

Na nivo na sektor vo Direkcijata se izdiferencirani slednive
raboti i zada~i, t.e. rabotni mesta:

-samostoen referent za plan i analiza,
-samostoen referent za razvoj i investicii,
-samostoen referent za normi, standardi i kvalitet na
proizvodite,
-samostoen referent za informacii,
-korespondent,
-operator za A.O.P.
-referent za plan, analiza i razvoj (na nivo na podru`nica).

4.3.2.6. Sektor za finansii

Vo ovoj sektor, odnosno soodvetna slu`ba se vr{at slednive raboti:
-organizirawe i koordinirawe na rabotite vo sektorot i
soodvetnite slu`bi vo podru`nicite;
-izgotvuvawe na metodologija za krtakoro~no i dolgoro~no
planirawe na finansiskoto rabotewe na pretprijatieto;
-izgotvuvawe dolgoro~ni i srednoro~ni planovi i programi za
rabota;
-izgotvuvawe izve{ati za raboteweto, t.e. periodi~na i zavr{na
smetka, vrz osnova na rezultatite iskaàni od raboteweto na
podru`nicite vo nivnite presmetki (konsolidirana presmetka);
-obezbeduvawe izvori na finansirawe - investicii na
pretprijatieto;
-vr{ewe na celokupnite aktivnosti okolu prilivot i odlivot na
finansiski sredstva na pretprijatieto;
-vodewe knigovodstvena evidencija na sredstvata, izvorite,
pobaruvawata, obvrskite, zalihite, tro{ocite i dobivkata na
pretprijatieto;
-usoglasuvawe so podru`nicite za potrebnite sredstva i
obezbeduvawe likvidnost na pretprijatieto;
-organizirawe stru~ni sostanoci i ukaùvawe stru~na pomo{ na
podru`nicite od oblasta na finansiskoto rabotewe;
-sorabotka so organizacii i institucii koi se zanimavaat so
problematikata od delokrugot na rabotata na sektorot.

Vo ovoj sektor na nivo na Direkcija, odnosno vo slu`bite na
podru`nicite se izdiferencirani slednive raboti i zada~i, t.e. rabotni
mesta:

-{ef na slu`bata za finansiski raboti,
-referent za bankarsko rabotewe,
-referent za nadvore{no trgovsko i devizno rabotewe,
-presmetkoven rabotnik-blagajnik (vo Direkcija),
-finansiski operativec (vo Direkcija),
-referent za kalkulacii, fakturirawe i usoglasuvawe (vo
Direkcija), a vo podru`nicite:

-{ef na slu`bata za knigovodstveni raboti,
-saldo-konter (za materijalno-finansiska dokumentacija),
-referent za osnovni sredstva,
-materijalen knigovoditel,
-finansiski knigovoditel,
-likvidator,
-presmetkoven rabotnik-blagajnik,
-konter.

4.3.2.7. Sektor za pravni, kadrovski i op{ti raboti

Ovoj sektor gi vr{i slednive raboti:
-gi organizira i koordinira rabotite vo sektorot i soodvetnite
-predlaga poveduvawe postapka za donesuvawe akti, odnosno za
izmena i dopolnuvawa na postojnite akti vo soglasnost so zakonite;
-ja sledi organizacijata na raboteweto na pretprijatieto i dava
predlozi za nejzino podobruvawe;
-vr{i zastapuvawe na pretprijatieto pred sudovite i drugite
organi i im dava pravna pomo{ na podru`nicite;
-izgotvuva predlozi i akti;
-izgotvuva dogovori i dava mislewe po primeni ponudi i dogovori
od praven aspekt;
-vodi kadrovska evidencija i gi utvrduva kadrovskite potrebi,
organizira stru~no usovr{uvawe na kadri, povremena proverka na
stru~nata sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti;
-gi vr{i administrativno-stru~nite raboti na organite na
upravuvawe na pretprijatieto;
-mu dava stru~na pomo{ na vtorostepeniot organ za ostvaruvawe na
pravata od raboten odnos;
-organizira navremeno dostavuvawe na materijalite za sednicite
na organite na upravuvawe na pretprijatieto i pomo{nite organi i tela
i se griì za kvalitetot i usoglasenosta na aktite so zakonot i drugite
akti na pretprijatieto;
-se griì za disciplinata vo sektorot;
-organizira i obezbeduva redovno, navremeno i spored sodrìnata i
oblikot, dostapno izvestuvawe;
-go organizira i sledi ostvaruvaweto i funkcioniraweto na
odbranata vo pretprijatieto;
-organizira seminari za potrebite na sektorite na pretprijatieto;
problematika od delokrugot na rabotata na sektorot.

Vo ovoj sektor na nivo na Direkcija, odnosno po oddelni slu`bi vo
podru`nicite se izdiferencirani slednive raboti i zada~i, odnosno
rabotni mesta:

a) vo Direkcijata

-referent za zastapuvawe i normativi (pravnik),
-referent za kadrovski raboti i organi na upravuvawe (pravnik),
-referent za za{tita pri rabota, osiguruvawe i op{ti raboti,
-tehni~ki sekretar, daktilograf-arhivar, voza~ na lesna kola,
higieni~ar, portir-telefonist, doma}in-kurir, kafexija, ~uvar-
poàrnikar.

b) vo podru`nicite

-sekretar, referent za za{tita pri rabota, PPZ, NO,
-tehni~ki sekretar, daktilograf-arhivar, voza~ na lesna kola,
avtomehani~ar, ~uvar-poàrnikar, higieni~ar, kurir.

5. ORGANIZACIONI FORMI VO [UMARSTVOTO
I VO OZELENUVAWETO

5.1. OP[TO ZA ORGANIZACIONITE FORMI

Vrz osnova na Zakonot za edinstvena klasifikacija na dejnostite,
Zavodot za statistika na R. Makedonija vodi Edinstven registar na
delovni subjekti i Registar na nivnite rabotni edinici vo sostav (69).

Vo REGISTAROT se opfateni site delovni subjekti na
teritorijata na Republika Makedonija, koi prethodno se registrirani vo
nadle`nite organi (Ministerstvo za vnatre{ni raboti, osnovnite sudovi
i sl.) a vrz osnova na prethodno doneseni zakoni (Zakon za pretprijatija,
Zakon za op{testveni organizacii i zdruènija na gra|ani, Zakon za
javni pretprijatija, Zakon za trgovski dru{tva, kako i so drugi zakoni).

Po izvr{eniot upis vo Registarot, delovnite subjekti dobivaat
,,Re{enie za rasporeduvawe so koe Zavodot za statistika odreduva i
dodeluva broj na deloven subjekt koj e ednozna~na, postojana i
nepovtorliva {ifrarska oznaka na subjektot vo Registarot. Spored toj
broj ({ifra) sekoja edinica (deloven subjekt) od Registarot se sledi vo
site statisti~ki istraùvawa, ne samo vo statisti~kata slu`ba, tuku i
vo Carinata, ZPP, Narodnata banka, Zavodot za vrabotuvawe, Fondot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe itn.

Pokraj novonastanatite delovni subjekti, vo Registarot se
opfateni i site promeni kaj ve}e postojnite (promena na sedi{te, vid na
organizaciona edinica, forma na sopstvenost, prete`na dejnost,
prestanok na rabota i sl.).

Kaj nas do 1989/90 godina, vo stopanstvoto bea organizirani
organizacii na zdruèn trud (OZT), spored odredbite na Zakonot za
zdruèn trud, donesen vo 1976 godina, koj vaè{e za celata porane{na
SFRJ (30).

Taka, na primer, na krajot na 1980 godina (31.12.1980 g.), vo
op{testveniot sektor na stopanstvoto bea organizirani 2086 razni
oblici na OZT. Od niv skoro polovinata, odnosno 1034 ili 49,6% bea
OOZT (osnovni organizacii na zdruèn trud), 645 ili 30,9% bea RO bez
OOZT, 193 ili 9,3% RO so OOZT, 11 ili samo 0,5% OZT i 203 ili 9,7% RZ
na OZT (rabotni zaednici na OZT).

Tab. br. 1.- Organizacii po oblik na organizirawe
i dejnosti (granki) 31.12.1980 god.
-op{testven sektor-

Broj 715 341 203 74 6 91
% 34.3 47.7 28.4 10.3 0.9 12.7
Broj 239 110 77 25 1 26
% 11.5 46 32.2 10.5 0.4 10.9
Broj 34 26 5 2 -- 1
% 1.6 76.5 14.7 5.9 -- 2.9
Broj 30 11 12 3 1 3
% 1.4 36.7 40 10 3.3 10
Broj 235 121 73 21 -- 20
% 11.3 51.5 31.1 8.9 -- 8.5
Broj 95 64 12 10 -- 9
% 4.5 67.4 12.6 10.5 -- 9.5
Broj 398 208 100 46 3 41
% 19.1 52.3 25.1 11.6 0.7 10.3
Broj 90 46 40 2 -- 2
% 4.4 51.1 44.4 2.3 -- 2.2
Broj 74 39 33 1 -- 1
% 3.5 52.7 44.6 1.4 -- 1.3
Broj 176 68 90 9 -- 9
% 8.4 38.6 51.1 5.2 -- 5.1
STOPANS. Broj 2086 1034 645 193 11 203
VKUPNO % 100 49.6 30.9 9.3 0.5 9.7
ORGANIZACII NA ZDRU@EN TRUD
VKUP-
NO
OOZT
RO bez
OOZT
RO so
OOZT
OZT
RZ bez
OZT
1.INDUSTR. I
RUDAR.
2. ZEMJOD. I
RIBARSTVO
3. [UMAR-
STVO
4. VODOSTO-
STOPAN.
9. ZANAET^.
10. OSTANA-
TI
5. GRADE@-
NI[TVO
6. SOOBRA]. I
VRSKI
7. TRGOVIJA
8. UGOSTIT. I
TURIZAM

IZVOR: SGM-1981, s. 39 i na{a dorabotka

Po oddelni granki, najgolem broj od OZT bea vo industrijata i
rudarstvoto i toa 715 ili 34,3%, potoa vo trgovijata 398 ili 19,1%,
zemjodelstvoto i ribarstvoto 239 ili 11,5%, grade`ni{tvoto 235 ili 11,3%
itn. Vo {umarstvoto ima{e 34 ili 1,6%.

Ustavnite promeni od 1988 godina i stopanskata reforma go
ovozmoìja organiziraweto na stopanstvoto i vr{eweto na stopanskite
dejnosti vo rakmite na p r e t p r i j a t i j a t a kako stopansko-pravni
pazarni subjekti. Imeno, zaradi {to poslobodno i pocelosno dejstvuvawe
na pazarot, {to pogolema samostojnost na pazarnite subjekti, pogolema
produktivnost i dobivka, se nametnuva potrebata od povtorno voveduvawe
na pretprijatijata, a prestana (is~ezna) potrebata od zdruùvawe i
povrzuvawe vrz osnova na propisi, odnosno spored dotoga{niot zakon za
zdruèn trud, a so toa i dotoga{nite OZT. Vakvite ustavni promeni se
inkorporirani vo Zakonot za pretprijatijata donesen pri krajot na 1988 i
negovi izmeni i dopolnuvawa vo narednata 1989 godina (26).

Pritoa, Zakonot za pretprijatijata ja definira rabotnata
organizacija kako organizacija koja vr{i stopanska dejnost, ekonomska i
delovna celina koja se osnova i raboti kako p r e t p r i j a t i e.
Pretprijatieto vr{i stopanska dejnost (proizvodstvo i promet na stoki
i vr{ewe uslugi na pazarot), utvrdena so propis za klasifikacija na
dejnostite. Na toj na~in site organizacii na zdruèn trud (OOZT) vo
oblasta na stopanstvoto se staveni vo polo`ba na pretprijatie, ~ija cel i
motiv za rabota e sozdavawe na dobivka.

Pretprijatieto se postavuva kako osnoven produkcionen odnos,
kako nositel na site prava i obvrski vo odnosite na prosta i pro{irena
reprodukcija, kako titular na svojot imot.

Zakonot za pretprijatijata dava mo`nost za formirawe na
razli~ni tipovi na pretprijatija, zavisno od sopstvenosta na sredstvata
so koi rabotat. Taka, spored zakonskite odredbi, postojat slednite tipovi
na pretprijatija:

-vo op{testvena sopstvenost: op{testveno pretprijatie (OP),
javno pretprijatie (JP), akcionersko dru{tvo (AD), dru{tvo so
ograni~ena odgovornost (DOO);
-vo zadru`na sopstvenost: zadru`no pretprijatie (ZP),
akcionersko dru{tvo (AD), dru{tvo so ograni~ena odgovornost (DOO),
komanditno dru{tvo (KD), dru{tvo so neograni~ena solidarna
odgovornost (DNSO);
-vo me{ovita sopstvenost: akcionersko dru{tvo (AD), dru{tvo so
ograni~ena odgovornost (DOO), komanditno dru{tvo (KD), dru{tvo so
neograni~ena solidarna odgovornost (DNSO) i javno pretprijatie (JP) vo
koi se vloùvaat sredstva vo razli~na sopstvenost (op{testvena,
zadru`na, privatna i sl.);
-vo privatna sopstvenost: privatno pretprijatie (PP),
akcionersko dru{tvo (AD), dru{tvo so ograni~ena odgovornost (DOO),
komanditno dru{tvo (KD), dru{tvo so neograni~ena solidarna
odgovornost (DNSO) (30).

Osnoven princip na site navedeni pretprijatija e ednakvosta na
polo`bata vo raboteweto, bez ogled na sopstveni~kata osnova na oddelni
pretprijatija. Toa zna~i deka uslovite na raboteweto, odgovornosta i
nastapuvaweto na edinstveniot (toga{en jugoslovenski) pazar podednakvo
vaàt za site vidovi pretprijatija, {to podrazbira zabrana na kakva
bilo diskriminacija na oddelni vidovi pretprijatija, vrz osnova na
sopstvenost na sredstvata so koi raspolagaat.

So izmenite na Zakonot za pretprijatijata (vo 1989 godina)
predvidena e mo`nost i organizaciite na zdruèniot trud (OZT) od
op{testvenite dejnosti koi steknuvaat dohod prete`no so proda`ba na
proizvodi i uslugi na pazarot, da moàt da se organiziraat kako
pretprijatija.

Spored odredbite od Zakonot za pretprijatijata, postojnite
rabotni organizacii, t.e. organizaciite na zdruèn trud (OZT), odnosno
osnovnite oranizacii na zdruèn trud (OOZT), vo stopanstvoto imaat
obvrska do 31 dekemvri 1989 godina (zna~i vo rok od edna godina po
donesuvaweto na Zakonot) da se transformiraat vo nekoja od formite na
pretprijatijata.

Taka, vo 1989 godina vo stopanstvoto ima{e vkupno 1770, a vo 1990
godina 4073 proizvodni rabotni organizacii, so toa {to, vo 1990 godina se
opfateni, pokraj tie vo op{testveniot sektor, i vo drugite sektori na
sopstvenost (privatna, zadru`na, me{ovita).

Od vkupno registriranite 4073 pretprijatija, odnosno delovni
subjekti vo 1990 godina 1178 ili 28,9% bea op{testveni, 2771 ili 68,0%
privatni, 54 ili 1,4% zadru`ni i 70 ili 1,7% vo me{ovita sopstvenost.

Najgolemiot broj privatni pretprijatija i toa 2002 ili 72,3% od
vkupniot broj na privatni pretprijatija bea vo trgovijata. Vo
{umarstvoto bea registrirani vkupno 40 pretprijatija vo 1990 od koi 28

ili 70,0% op{testveni a 12 ili 30,0% privatni. Privatnite
pretprijatija preovladuvaa vo ugostitelstvoto i turizmot (65,5%),
zanaet~istvoto (64,8%) i sl.

Tab. br. 2.- Pretprijatija i drugi organizacii po forma,
sopstvenost i granki vo 1989 i 1990 god.

1 2 3 4 5 6 7
1. Indust. i rudar. 450 572 321 236 1 14
2. Zemjod. i ribar. 325 323 228 55 31 9
3. [umarstvo 33 40 28 12 -- --
4. Vodostopanstvo 27 22 21 -- -- 1
5. Grade`ni{tvo 263 253 119 104 13 17
6. Soobr. i vrski 68 92 42 46 2 2
7. Trgovija 308 2231 208 2002 7 14
8. Ugostit. i tur. 59 110 36 72 -- 2
9. Zanaet~istvo
(proizvoden del) 61 108 31 70 -- 7
10. Stanb. kom. 40 38 35 3 -- --
11. Drugi proizv. 136 284 109 171 -- 4
VKUPNO
STOPANSTVO 1770 4073 1178 2771 54 70
GRANKA
1989 SE
1990
Broj na pretprijatija i organizacii
SE
OP[T.
SEKT.
PRIV.
SEKT.
ZADR.
SEKT.
ME[OV.
SEKT.

IZVOR: SGM-91, s. 192,193; SGM-92, s.205,206,207 i na{a dorabotka

Vo naredniot period doa|a ne samo do zgolemuvawe na brojot na
delovnite subjekti, t.e. pretprijatijata i toa najmnogu vo privatniot
sektor, tuku i se javuvaat razni oblici na pretprijatija i subjekti.

Taka, na primer, na krajot na 1992 godina (31.12.1992 godina) vo R.
Makedonija se registrirani vkupno 37232 pretprijatija i dru{tva, t.e.
delovni subjekti od koi 36711 ili 98,6% vo stopanstvoto, a 521 ili 1,4% vo
vonstopanstvoto.

Spored vidot na pretprijatijata, najmnogubrojni se privatni
pretprijatija (od vkupno 37232 na ovoj oblik otpa|aat 23799 ili 63,9%), a na
vtoro mesto so 11327 ili 30,4% se dru{tva so ograni~ena odgovornost
(DOO), potoa 747 zadrugi, 496 akcionerski dru{tva itn.

Tab. br. 3.- Pretprijatija spored vidot na organiziranost
-sostojba 31.12.1992 godina-

Broj % Broj % Broj %
1 2 3 4 5 6 7 8
1 Javni (JP) 73 0.2 72 98.6 1 1.4
2 Op{t. (OP) 570 1.5 543 95.3 27 4.7
3 Privat. (PP) 23799 63.9 23568 99 231 1
4 Dogovor.(DP) 32 0.1 32 100 -- --
5 Zadru`.(ZP) 33 0.1 32 97 1 3
6 Vr.inv.(PVI) 102 0.3 3 2.9 99 97.1
7 Zae.fin.(ZFO) 2 0 2 100 -- --
8 Slo`.obl.(SOZ) 1 0 1 100 -- --
9 Ak.dru{.(AD) 496 1.3 483 97.4 13 2.6
10 Dr.so og.od.(DOO) 11327 30.4 11209 98.9 118 1.1
11 Kom. dr. (KD) 1 0 1 100 -- --
12 DNSO 2 0 2 100 -- --
13 DPL 44 0.1 44 100 -- --
14 Zemj.stop.(ZS) 1 0 1 100 -- --
15 Zadrugi (Z) 747 2 717 96 30 4
16 DFO 2 0 1 50 1 50
37232 100 36711 98.6 521 1.4
Vkupno
NESTOPANSTVO VKUPNO Red.
br.
Vid na
pretprijatie
STOPANSTVO

IZVOR: SGRM-1993, s. 62,63 i na{a dorabotka

Spored sopstvenosta, od vkupno 37232 stopanski subjekti 34138 ili
91,7% se privatni, 1224 ili 3,3% se op{testveni, 1073 ili 2,9% vo
me{oviti, 795 ili 2,1% zadru`ni i samo 2 ili 0,0% vo dràvna
sopstvenost.

Spored potekloto na kapitalot od vkupno 37232 pretprijatija, 36187
ili 97,2% se so doma{en kapital, 306 ili 0,8% so stranski i 739 ili 2,0%
so me{ovit kapital. Vo stopanstvoto e ista sostojbata, t.e. od vkupno
36711 pretprijatija, 35673 ili 97,2% se so doma{en, 304 ili 0,8% so
stranski i 734 ili 2,0% so me{ovit. Vo vonstopanstvoto od vkupno 521
pretprijatie 514 ili 98,6% se so doma{en, 2 ili 0,4% so stranski i 5 ili
1,0% so me{ovit kapital.

Tab. br. 4.- Pretprijatija spored sopstvenosta
-sostojba 31.12.1992 god.-
Broj % Broj % Broj %
1 2 3 4 5 6 7 8
1 OP[TESTVENA 1224 3.3 1157 94.5 67 5.5
2 PRIVATNA 34178 91.7 33745 98.8 393 1.2
3 ZADRU@NA 795 2.1 764 96.1 31 3.9
4 ME[OVITA 1073 2.9 1043 97.2 30 2.8
5 DR@AVNA 2 0 2 100 -- --
37232 100 36711 98.6 521 1.4
VKUPNO
STOPANSTVO NESTOPANSTVO Red.
br.
Vid na
pretprijatie
VKUPNO

IZVOR: SGRM-1993, s. 62,63 i na{a dorabotka

So donesuvaweto na Zakonot za javni pretprijatija (,,Slu`ben
vesnik na RM br. 38/96 od 31 juli 1996 godina), odnosno Zakonot za
trgovskite dru{tva (,,Slu`ben vesnik na RM br. 28/96 od 6 juni 1996
godina) doa|a do odredeni promeni vo oblicite na organizirawe na
delovnite subjekti vo R. Makedonija.

Taka, na krajot od 1997 godina (31.12.1997 godina) se registrirani
vkupno 102696 delovni subjekti, {to vo odnos na krajot na 1992 godina, toj
broj e pogolem za 2,76 pati.

Tab. br. 5.- Broj na delovni subjekti vo 1992 i 1997 godina

IZVOR: SGRM-93, s. 62,63; SGRM-98, s. 76 i na{a dorabotka

Inaku, od vkupno 102696 delovni subjekti vo 1997 godina, 91217 ili
88,8% se pretprijatija (sekako registrirani spored porane{niot Zakon za
pretprijatija), 3187 ili 3,1% se trgovski dru{tva (registrirani po noviot
Zakon za trgovski dru{tva) i 8292 ili 8,1% drugi oblici na organizirawe
(ustanovi, organizacii, zdruènija i sl.).

Spored sopstvenosta dominantna e privatnata sopstvenost bidej}i
od site delovni subjekti (102696) 90435 ili 88,1% se privatni, 9002 ili
8,8% op{testveni, 1522 ili 1,5% zadru`na sopstvenost, 1577 ili 1,5%
me{ovita i samo 160 ili 0,1% vo dràvna sopstvenost.

Tab. br. 6.- Broj na delovni subjekti po oblici na
organizacija i stopanski granki (31.12.1997)
31.12.1992 31.121997 97/92
1 2 3 4
OP[TESTVENI 1224 9002 735,5
PRIVATNI 34138 90435 264,9
ZADRU@NI 795 1522 191,5
ME[OVITI 1073 1577 147,0
DR@AVNI 2 160 8000,0
VKUPNO 37232 102696 275.8
Broj na pretprijatija

1 2 3 4 5 6
1 Ind. i rud. 9292 9032 241 19
2 Zemj. i rib. 2803 2638 25 140
3 [umarstvo 176 170 5 1
4 Vodostopanstvo 32 15 -- 17
5 Grade`ni{tvo 4042 3912 63 67
6 Soob. i vrski 5993 4631 754 8
7 Trgovija 56676 55212 1418 46
8 Ugost. i turizam 3758 3379 370 9
9 Zanaet~istvo 4720 4573 120 27
10 Stanb.-komun. 144 139 1 4
11 Finan. i dr. uslugi 5455 5363 80 12
Vkupno stopanstvo 92091 89064 3077 350
12 Obrazov. i kultura 4237 998 27 3212
13 Zdravst. soc. 1385 1110 81 194
14 Ostanati** 4583 45 2 4536
Vkupno nestopan. 10205 2153 110 7942
VKUPNO 102296 91217 3187 8292
TRGOV.
DRU[TVA
OSTANATI
OBLICI*
Broj na delovni subjekti
Red.
br.
STOPANSKI
GRANKI (OBLAST)
VKUPNO
PRETPRI-
JATIJA

IZVOR: SGRM-1998, s.84-91 i na{a dorabotka
* ostanati oblici: ustanovi, organizacii, zdruènija
** ostanati oblasti: organi na dràvnata vlast, lokalna samouprava,
politi~ki partii, op{testveni organizacii i zdruènija na gra|ani

-Od vkupno 91217 pretprijatija, 87324 ili 95,7% se vo privatna
sopstvenost.

-Od vkupno 3187 trgovski dru{tva, 3103 ili 97,4% se vo privatna
sopstvenost.

-Od vkupno 8292 drugi delovni subjekti 7891 ili 95,2% se, pak, vo
op{testvena sopstvenost.
Od vkupno 102696 delovni subjekti, najgolem del, odnosno 98837 ili
96,2% se so doma{en kapital, okolu 2,5% se so me{ovit i samo okolu 1,3%
se so stranski kapital.

Vkupniot broj na pretprijatija koj iznesuval 91217 se: privatni
pretprijatija 53023 ili 58,1%, potoa dru{tva so ograni~ena odgovornost
(DOO) 35353 ili 38,7% (od niv privatni 33832), op{testveni pretprijatija
439 ili 0,5% (od niv 438 vo op{testvena sopstvenost), 101 javno
pretprijatie (JP) od niv 92 vo op{testvena sopstvenost, 675 akcionerski
dru{tva (od niv 214 vo privatna sopstvenost, 440 vo me{ovita i 21 vo
op{testvena) itn.

Od vkupno 102696 delovni subjekti 92491 ili 90,1% se vo
stopanstvoto, a 10205 ili 9,9% vo nestopanstvoto.

5.2. OBLICI NA ORGANIZIRANOST VO [UMARSTVOTO
I VO OZELENUVAWETO

Spored na{i soznanija do 1989/90 godina, od oblasta na
{umarstvoto na podra~jeto na Republikata ima{e 34 stopanski subjekti
od koi 30 {umski stopanstva, a 4 nacionalni parkovi i {umski
rezervati. Tie bea organizirani, glavno, kako OZT so ili bez OOZT,
odnosno kako rabotni organizacii. Pokraj niv ima{e i nekolku
stopanski subjekti od oblasta na ozelenuvaweto, odnosno od gradsko i
prigradsko zelenilo koi rabotele kako samostojni OZT ili vo ramkite
na komunalnite pretprijatija. Ovie, kako i tie {to rabotea vo ramkite
na zemjodelski kombinati (,,Goceva gora- Negotino), odnosno
vodostopanskite pretprijatija, vo statistikata posebno ne se izdvoeni.

Inaku, spored podatocite vo 1980 godina se registrirani 34
{umskostopanski subjekti i toa 26 OOZT, 5 RO bez OOZT, 2 RO so OOZT
i 1 Rabotna zaednica na OZT. (Izvor: SGM-81, s.39).

Vo 1989 godina, vo {umarstvoto se registrirani 33 rabotni
organizacii. Od niv 2 vrabotuvale od 16 do 29 rabotnici, 5 imale od 30 do
60 rabotnici, 8 imale od 61 do 125, 14 vrabotuvale od 126 do 250 rabotnici
i 4 rabotni organizacii vrabotuvale od 251 do 500 rabotnici. (Izvor:
SGM-1991, s. 192,193).

So donesuvaweto na Zakonot za pretprijatijata i drugi zakonski
promeni vo oblasta na organiziraweto i raboteweto vo stopanstvoto,
kako kaj drugite granki, nastanaa promeni i vo {umarstvoto.

Taka, vo 1990 godina, vo oblasta na {umarstvoto se registrirani 40
stopanski subjekti od koi 28 vo op{testveniot sektor i 12 vo privatniot
sektor. Tie vo op{testveniot sektor, spored brojot na vrabotenite bea: 1
so 22 vraboteni, 2 so 30-60 vraboteni, 7 so 61-125 vraboteni, 14 so 126-250
vraboteni i 4 so 251-500 vraboteni. Dodeka tie od privatniot sektor
vrabotuvaa: 10 od 1 do 6 rabotnici, 1 od 7 do 15 i 1 od 16 do 29 rabotnici.

Vo 1992 godina (31.12.1992 godina), vo {umarstvoto se registrirani
100 delovni subjekti od koi 2 JP, 25 op{testveni pretprijatija (OP), 60
privatni pretprijatija (PP), 11 dru{tva so ograni~ena odgovornost
(DOO), 1 zadruga, a 1 s u{te bilo organizirano kako OZT (Makedonski
Brod).

Spored sopstvenosta od vkupno 100 delovni subjekti, 29 se vo
op{testvena, 68 privatna, 1 zadru`na i 2 me{ovita sopstvenost. Spored
potekloto na kapitalot 98 se od doma{en, a 2 od me{ovit (doma{en i
stranski) kapital.

Vo 1997 godina (31.12.1997 god.) vo {umarstvoto se registrirani 176
delovni subjekti od koi 170 pretprijatija (od niv 30 {umskostopanski
pretprijatija), 5 trgovski dru{tva i 1 organizacija.

So donesuvaweto na Zakonot za {umite (,,Sl. vesnik na RM br. 47/97
od 19.09.1997 g.) za stopanisuvaweto so dràvnite {umi so stopanska
namena se organizira javno pretprijatie (JP) za stopanisuvawe so {umi
,,Makedonski {umi-Skopje, vo ~ii ramki postojnite {umski stopanstva
se organizirani kako PODRU@NICI. Toa zna~i deka od 01.01.1998
godina postoi JP ,,Makedonski {umi-Skopje so 30 {umski stopanstva
kako podru`nici (Odluka za osnovawe na javno pretprijatie za
stopanisuvawe so {umi, donesena od Vladata na RM na 15.12.1997.
,,Slu`ben vesnik na RM br. 65/97 od 22.12.1997 g.). S u{te ne se
registrirani kako JP porane{nite RO Nacionalni parkovi i lovi{ta
so 4 OOZT i toa: NP ,,Mavrovo-Mavrovi Anovi, NP ,,Gali~ica-Ohrid,
NP ,,Pelister-Bitola i [R ,,Jasen-Skopje. Porane{noto
pretprijatie,,Parkovi i zelenilo-Skopje e organizirano kako JP na
lokalno, odnosno gradsko nivo.

Sigurno deka vo naredniot period treba da se o~ekuvaat promeni vo
oblicite na organiziranost, kako vo {umarstvoto, taka i vo
ozelenuvaweto. Toa zna~i deka dejnostite od javen interes kako {to e
stopanisuvaweto so {umite, odrùvaweto na gradskoto i prigradskoto
zelenilo, stopanisuvaweto so {umi so posebna namena i sl. }e se
organiziraat vo javni pretprijatija spored Zakonot za javni
pretprijatija, odnosno so drugi zakoni i propisi. Drugite dejnosti i
delovi koi ne se od poseben, odnosno javen interes }e se organiziraat
spored zakonot za trgovski dru{tva i sl. (ZTD).

:

Organizacija I Upravuvanje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Organizacija I Upravuvanje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1.

You might also like