Srednja šola Slovenska Bistrica

Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica

POROČILO O LABORATORIJSKEM DELU:

PREUČEVANJE ALKOHOLNEGA VRENJA

Mentorica Avtor:
prof. Ivana Moškotevc Andraž Kvas
Ugovec, 10. 3. 2010
1 UVOD

1.1 Teoretične osnove

S preučevanjem vrenja bomo izvedeli, kako poteka proces nastajanja ATP in tudi
sproščanjaje energije pri prvotnih heterotrofnih orhanizmih. Ugotovili bomo, kako aktivnost
encimov vpliva na sproščanje energije.

1.2 Namen laboratorijskega dela

Po končani vaji, bomo spoznali in razumeli:
- pomen zaporednih meritev pri poskusih,
- pomen kontroliranega poskusa,
- pomen kvalitativnih poskusov za določanje bioproduktov,
- in razumeli proces vrenja in ga primerjali z dihanjem,
- in znali risati ter odčitavati grafikone.

1.3 Cilji in hipoteze laboratorijskega dela

1.3.1 Cilji tega laboratorijskega dela so:
-spoznati razliko, med vrenjem in dihanjem;
- ugotovili bomo, kako glive kvasovke učinkujejo na hitrost vrenja;
-zbrati in prepoznati produkte alkoholnega vrenja;
1.3.2 Hipoteze laboratorijskega dela
-domnevam, da bo temperatura višja v steklenici z glivami kvasovkami;
-domnevam, da bo temperatura hitreje rastla v steklenici z glivami
kvasovkami;
- mislim, da bodo glive kvasovke se namnožile v soku;
-domnevam, da bo značilen vonj po alkoholu v steklenici z glivami
kvasovkami intenzivnejši;

2
2 METODA DELA

2.1 Vrste metode

Metode dela pri tem laboratorijskem delu so:
-opazovanje,
-merjenje,
-poskus

2.2 Opis metode dela

1. Pripravili smo vse potrebne materjale in pripomočke.
2. V obe vakuumski steklenici smo nalili do dve tretjini ohlajenega gozdnega soka, v
eno izmed steklenic, pa smo dodali še zdrobljene koščke kvasa in steklenico
označili, da smo vedeli, v kateri se kvas nahaja. Tekočino smo dobro premešali,
da so se celice kvasa porazdelile in kanili eno kapljico tekočine na objektno
steklo. Kapljici smo opazovai pod mikroskopom.
3. Steklenici smo zamašili tako, da je segal termometer v samo tekočino, cevka pa
ne. Potem smo zamašili še erlenmajerici tako, da sta daljši cevki segali pod
gladino apnene vode, krajpi pa nad njo. S pomočjo gumjaste cevke, smo povezali
stekleno cevko, ki je gledala in vakuumske steklence s cevko, na erlenmajerici.
4. Ves čas smo skrbno merili temperaturo v obeh steklenicah.
5. Po pretoku 48 ur smo steklenici odprli in primerjali vonj njunih vsebin. Vsebino
obeh steklenic, smo premešali, vsako s svojo palčko. Iz steklenic, smo ponovno s
kapalko kanili kapljici na objektno steklo in preparata opazovali pod
mikroskopom na veliki in majhni povečavi.

Slika 1: Pripravljeni aparat

3
 2.3 Material in pripomočki
Material in pripomočki, ki smo jih potrebovali pri vaji:
● dve vakuumski steklenici;
● dva zamaška z odprtinama za vakuumski steklenici;
● erlenmajerici s prostornino 250 ml;
● 25 ml apnene vode;
● 2 zamaška z dvema odprtinama za erlenmajerici;
● 4 krajše steklene cevke;
● tanjši gumijasti cevi;
● 2 termometra;
● sadni sok;
● košček kvasa;
● steklena paličica za mešanje;
● mikroskop;
● objektna stekla;
● krovna stekelca;
● dve kapalki;

4
3 REZULTATI
Rezultati meritev, ki smo jih opravili:

Graf 1: Temperatura v odvisnosti od časa v obeh steklenicah

Legenda: rdeča črta kaže temeraturo v odvisnosti od časa za steklenico z dodanim kvasom,
zelena pa za steklenico brez dodanega kvasa.

3 DISKUSIJA

Črtina grafu se praviloma ne bi smeli križati, vendar sta se. Verjetno, je bil sok preveč
ohlajen, in glive kvasovke niso mogle sodelovati pri procesu alkoholnega vrenja, ko pa se je
temperatura le zvišala so glive kvasovke lahko začele sodelovati pri procesu in ga vidno
pospešile. To se na grafu vidi okoli devete ure, ko temperatura v steklenici z dodanim
kvasom preseže temperaturo v steklenici brez kvasa.

1. Kaj dokazuje, da je prišlo do kemijske spremembe?

Da je prišlo do kemijske reakcije dokazuje sprememba temperature, povečanje velikosti
kvasovk pod mikroskopom in apnica je postala motna zaradi CO2.

2. Kateri produkt vrenja se pokaže pri reakciji v apneni vodi?

Pri reakciji v apneni vodi se pokaže CO2. Voda postane motna zaradi prisotnosti apnice..

5
 Ca(OH )2 +CO 2 →CaCO 3 + H 2 O

3. Kateri produkt lahko odkrijemo po vonju? Bi znali to snov določiti tudi drugače?
V vonju odkrijemo alkohol.
Alkohol bi lahko določili tudi z alkohol-metrom, s plamenom in okušanjem. Etanol ima
manjšo gostoto kot voda zato v alkohol-metru potuje nižje kot v vodi.

4. Aparat je sestavljen tako, da preprečuje dostop kisika iz zraka. Katera kemijska aktivnost
potrjuje misel, da za ta proces ni potrebno stalno dovajanje kisika iz ozračja?
To potrjuje spreminjanje temperature, ki jo lahko dokažemo z dokazom za apnico.

5. Katere kvantitativne podatke prikazuje vaš grafikon? Izdelajte hipotezo, ki bo razložila

spremembo, prikazano na grafikonu.
Naš grafikon prikazuje spreminjanje temperature v odvisnosti od časa. Domnevam, da bo v
steklenici z dodanimi glivami kvasovkami višja temparatura, saj glive kvasovke proces
alkoholnega vrenja pospešujejo, zato se tudi temparatura hitreje viša, kot v steklenici brez
dodanig gliv.
6. Verjetno niste 48 ur nepretrgoma zapisovali temperature. kaj bi lahko dodali tej napravi,
da bi se temperatura stalno zapisovala?
Za natančnejše rezultate bi morali uporabiti računalnik, ki bi zapisoval temperaturo celotnih
48, tako bi prišli do bolj verodostojnih podatkov. To bi pa bilo le možno z pravilno
nastavitvijo računalnika in pravim programom na primer Logger pro, ter pravim vmesnikom.

7. Kako se med poskusom spreminjata oblika in število kvasovk? Ali sprememba potrjuje
hipotezo, da je vrenje proces, med katerim se sprošča energija? Kateri ugotovitvi sta
potrebni, preden lahko oblikujemo ta sklep.
Najprej, so se glive kvasovke zaradi idealnih pogojev hitro širile in spreminjale glukozo v
alkohol in CO2. Ko pa je koncentracija alkohola v tekočini bila premočna, so glive kvasovke
pomrle, zato je cačela temperatura padati. Vrenje je proces, med katerim se sprošča energija,
ker je prihajalo do spremembe temperature. Preden lahko to oblikujemo v sklep sta potrebne
dve ugotovitvi:
- med vrenjem se sprošča energija;
- ko glive kvasovke pomrejo, se vrenje ustavi;

8. C2H5OH je kemijska formula za alkohol etanol, CO2 pa za ogljikov dioksid. Katera snov v
grozdnem soku se je spremenila v ta dva proizvoda?
Glukoza v sladkorju se je spremenila v etanol in ogljikov dioksid.

6
 C6 H 12 O6 +kvasovke→2CO 2 +2C 2 H 5 OH

5 ZAKLJUČEK
Pri tem laboratoriskem delu sem spoznal, da glive kvasovke pospešujejo alkoholno vrenje,
spoznal sem, da temperatura in koncentrat alkhohola vpliva na hitrost in delovanje encimov.
Vse hipoteze in domneve so bile pravilne.
-temperatura je bila višja v steklenici z glivami kvasovkami;
-temperatura je hitreje rasla v steklenici z glivami kvasovkami;
- glive kvasovke so se namnožile v soku;
-značilen alkoholen vonj je bil v steklenici z glivami kvasovkami
intenzivnejši;

6 LITERATURA
1. Drašler J., Gogala N., Povž M., Sušnik F., Vrčkovnik T., Vesel B.: Biologija, Navodila za
laboratorijsko delo, DZS, Ljubljana, 2004, 25-26 str.

2. Pevec S.: Biologija, Laboratorijsko delo, Laboratorijska vaja 17, DZS, Ljubljana, 2005, 33-36 str.