Professional Documents
Culture Documents
GOSPODARSKA KRIMINALITETA
- na zaetku se pojavi vpraanje, ali je pravilneje govoriti o gospodarski kriminaliteti ali o gospodarskem kriminalu kriminal => dejavnost, ki zajema kazniva dejanja kriminaliteta => skupek, celoto izvrenih kaznivih dejanjih oz. celota v doloenem asovnem obdobju in na doloenem obmoju izvrenih kaznivih dejanj za pojavne oblike kaznivih dejanj je primerneji izraz gospodarski kriminal - osnovno gibalo gospodarskega kriminala je doseganje velikih nezakonitih dobikov ob razmeroma nizkem tveganju - ker je kazensko pravo preteno nacionalno orientirano, so prouevanja te vrste kriminalitete osredotoena na njene posebnosti v sklopu kazenskega prava posamezne drave
podroje sociologije - ameriki sociolog in kriminolog Edwin H. Sutherland je razvil koncept kriminalitete belih ovratnikov white-collar crime gre za kriminal, ki ga v zvezi z opravljanjem svojega poklica zagreijo osebe, ki so visoko na drubeni lestvici in v drubi uivajo ugled s tem je Sutherland spremenil stereotipni pogled na kriminaliteto kot izkljuno vezano na nije sloje prebivalstva opozoril je, da so finanne izgube zaradi kriminala belih ovratnikov v primerjavi s konvencionalno kriminaliteto izjemno velike, vendar so manj pomembne od kode, ki jo ta oblika kriminala povzroa drubenim odnosom => kri zaupanje in zbuja nezaupanje, ki slabi socialno nemoralo in povzroa socialni razkroj - tipini primeri gospodarskega kriminala => napani podatki v finannih poroilih, borzne manipulacije, posredno ali neposredno podkupovanje trgovcev in uradnikov, zavajajoe reklamiranje, poneverbe, davne zatajitve, zlorabe v steajih,... - spoznanje, da dejanje, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja, stori pa ga pripadnik vijega sloja, ne more biti manj kaznivo ali celo nekaznivo zgolj zaradi storilevega drubenega poloaja, je temelj za razvoj teorije o gospodarski kriminaliteti ter gospodarskega kazenskega prava
- gospodarska kriminaliteta je torej celota v doloenem asu in na doloenem obmoju izvrenih kaznivih dejanj znotraj ire sfere gospodarstva, za katera so lahko odgovorne fizine in/ali pravne osebe, usmerjena pa so lahko zoper gospodarski sistem kot celoto (v praksi to malo verjetno; ekstremni primer) gospodarske osebe (pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki) subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarskih dejavnosti ali ki so kako drugae povezani z gospodarstvom
PODJETNIKA KRIMINALITETA
- podjetje => sredstvo gospodarske drube; druba => pojavna oblika podjetja status pravne osebe je priznan le gospodarski drubi, ne pa tudi podjetju - podjetniko pravo pri nas ni razvito, kljub temu pa je pojem podjetja v nai zakonodaji znan - podjetje je torej generini pojem za skupek organiziranega premoenja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti nima pravne osebnosti ni nosilec dejavnosti ne nastopa v pravnem prometu je neke vrste objekt fizine ali pravne osebe, ki lahko v pravnem prometu nastopa v razlinih organizacijskih oblikah - pri podjetju gre za skupnost premoenja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravljanja doloene dejavnosti trajnega znaaja - dejstvo je, da podjetje ne more biti odgovorno za kaznivo dejanje, saj nima pravne osebnosti => ni uvreni v sklop ZOPOKD - prav tako kaznivo dejanje ne more izvreno v korist podjetja, saj je podjetje funkcionalno organizirano premoenje, namenjeno uresnievanju ciljev gospodarske drube - izraz podjetnika kriminaliteta torej ne more oznaevati skupka kaznivih dejanj, za katera so odgovorne pravne osebe iz sfere gospodarstva, prav tako ne kaznivih dejanj, ki so izvrena v korist gospodarske drube - e najustreznejo opredelitev podjetnike kriminalitete dobimo z njeno navezavo na podjetje v pravnem pomenu besede vodenje podjetja => kot podjetniki kriminal lahko oznaimo kazniva dejanja, ki jih zagreijo posamezniki pri opravljanju dejavnosti, zdruenih v pojmu vodenja podjetja podjetnika kriminaliteta je tako oji pojem od gospodarske kriminalitete
v primerjavi s konvencionalnimi kaznivimi dejanja so gospodarska kazniva dejanja precej bolj neopazna na podroju gospodarstva so meje med dovoljenim in nedovoljenim, pravnim in protipravnim, potenim in nepotenim pogosto nejasne ali celo spremenljive pri gospodarskem kriminalu je dojemanje okodovanosti mnogo bolj abstraktno in nedoloeno kot pri konvencionalnih kaznivih dejanjih
- obutek, da je druba do gospodarskega kriminala strpna, je posledica neuinkovitega sodnega sistema in neustrezne zakonodaje
- na kratko lahko organizirano kriminaliteto opredelimo kot dejavnost, pri kateri hudodelske zdrube na podjetniki nain izvajajo kazniva dejanja, pri tem pa za doseganje ciljev uporabljajo nasilje oz. gronje z nasiljem in/ali korupcijo - znailnosti organiziranega kriminala strukturirana oz. hierarhina organizacijska oblika prepletenost mree storilcev z razlinimi stopnjami medsebojnih povezav, ki jih v konkretnem primeru narekujejo posamezni kriminalni interesi organizirane kriminalne zdrube skuajo tveganja omejiti na minimum => tako, da svojo dejavnost s pranjem denarja prikazujejo kot legalno => pri tem to dejavnost skuajo prenesti na obmoja razlinih jurisdikcij, s imer se tveganje zaradi morebitnih akcij preiskovalnih organov v eni dravi bistveno zmanja - v primerjavi s klasino kriminaliteto pomeni organizirana kriminaliteta kvalitativno vijo stopnjo nevarnosti => gre namre za mnoino izvrevanje kaznivih dejanj oz. njihovo vztrajno ponavljanje za organizirano sodelovanje ve oseb pri izvritvi kaznivih dejanj za ponavljanje kaznivih dejanj v predrznih, brezobzirnih in nasilnih oblikah - pri organizirani kriminaliteti se tako redno pojavlja stek kvalifikatornih okoliin - Konvencija ZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu ne vsebuje opredelitve organiziranega kriminala opredeljen pojem organizirane kriminalne zdrube => strukturirana skupina treh ali ve oseb, ki obstaja doloeno asovno obdobje in deluje s ciljem izvrevanja enega ali ve hudih kaznivih dejanj, ki so doloena v konvenciji ter z namenom posredno ali neposredno pridobiti finanno ali drugo premoenjsko korist huda kazniva dejanja pa so tista, za katera je mogoe izrei kazen zapora 4 let ali hujo kazen - Svet Evrope je sprejel stalie, da v sfero organiziranega kriminala sodijo nezakonite dejavnosti, ki jih izvajajo strukturirane skupine treh ali v ve oseb v daljem asovnem obdobju s ciljem izvrevati huda kazniva dejanja z usklajenim delovanjem in uporabo groenj, nasilja, korupcije ali drugih sredstev z namenom posredne ali neposredne pridobitve finanne ali druge premoenjske koristi - na ravni EU je bila oblikovana opredelitev organizirane kriminalitete, ki temelji na 11 znailnostih 1. sodelovanje ve kot dveh oseb 2. vsaka oseba ima doloene naloge 3. delovanje v daljem ali nedoloenem asovnem obdobju 4. uporaba nekaterih oblik discipline in nadzora 5. sum izvritve hudih kaznivih dejanj 6. delovanje na mednarodnem podroju 7. uporaba nasilja ali podobnih ukrepov za zastraevanje 8. uporaba gospodarskih ali podobnih struktur 9. vpletenost v pranje denarja 10. vplivanje na politiko, medije, javno upravo, pravosodje ali gospodarstvo 11. temeljni motiv je pridobivanje dobika in/ali moi - kot organizirano kriminaliteto lahko opredelimo kaznivo dejanje ali kriminalno drubo, e ima vsaj 6 teh natetih lastnosti, pri emer morajo biti nujno podane 3 lastnosti (1, 5, 11) - ali v kontekst pojma organizirane kriminalitete spada tudi terorizem? po prevladujoem staliu imajo teroristina dejanja znailnosti, ki niso skladne s konceptom organiziranega kriminala, in se zato praviloma obravnavajo posebej - na podlagi teoretinih spoznanj o organizirani kriminaliteti posamezne drave najvekrat doloijo, katere oblike izvrevanja kaznivih dejanj in katera kazniva dejanja sodijo pod ta pojem - v SLO kazenskopravni predpisi ne vsebujejo opredelitve pojma organizirane kriminalitete
- meja med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto je odvisna od razvranja klasinih kazenskopravnih dejanskih stanj na eni strani in gospodarsko relevantnih dejanskih stanj na drugi strani prehod med njima je zabrisan in odvisen od ciljev storilca - klasini organizirani kriminal obsega klasina podroja tatvine, vlomi, mamila, igre na sreo, oroje, prostitucija,... - organizirani gospodarski kriminal pa z uporabo nasilja in podkupovanja temelji na visokem poklicnem znanju ekonomije in prava, na povezovanju z upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela vse te dejavnosti so pa povezane e z pranjem denarja - med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto so e druge razlike gospodarski kriminal v nasprotju z organiziranim ne temelji na strogi lojalnosti, ampak se izrpa onstran obiajnih trnih dobikov prav tako nimajo pomembneje vloge tradicionalne kriminalne vrednote, kakrni sta hierarhinost in stroga organiziranost mree gospodarskega kriminala lahko delujejo neodvisno od etninih in kulturnih povezav gospodarski kriminal ne uporablja nasilja in zastraevanja navznoter ter navzven zaradi svojega profesionalnega zaledja se lahko gospodarski kriminal laje infiltrira v legalne gospodarske tokove kot organizirani kriminal => lani gospodarske organizirane zdrube so namre obiajno povezani z institucijami v legalnem gospodarstvu na podlagi zaposlitve - organizirani in organizirani gospodarski kriminal imata tudi skupne znailnosti, zlasti glede naina delovanja za obe vrsti kriminala lahko trdimo, da se pojavljata in delujeta kot parazita => ne ustvarjata dodane vrednosti in teita k infiltraciji v tiste gospodarske sektorje, za katero menita, da so visoko dobikonosni obe vrsti kriminala za izvrevanje svoje nezakonite dejavnosti uporabljata specializirano podjetniko in poslovno strokovno znanje ter temeljita na profesionalizaciji in specializaciji obe teita k racionalnemu delovanju v podjetnikem smislu ter k tehtanju koristi in tveganj, povezanih z nezakonito dejavnostjo
velike tatvine ropa goljufije izsiljevanja prikrivanja pranja denarja davne zatajitve nedovoljene proizvodnje in prometa oroja ali eksploziva prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja drave obremenjevanja in unievanja okolja uvoza in izvoza radioaktivnih snovi protipravne pridobitve ali uporabe radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi nezakonitega ravnanja z zaitenimi ivalmi in rastlinami
- pomembna vpraanja v zvezi z organiziranim kriminalom se pojavljajo tudi na ravni kazenskega procesnega prava tradicionalne preiskovalne metode in metode dokazovanja namre ne zmorejo zagotoviti uinkovitega pregona in razbijanja organiziranih kriminalnih zdrub potrebna so nova sredstva, ki pa so naravnana tako, da bistveno posegajo v najbolj obutljive lovekove pravice => zlasti v pravico do zasebnosti in do osebne svobode
- na ravni definicije loimo gospodarsko kazensko pravo v ojem in irem pomenu oji pomen => skupnost pravnih pravil, ki doloajo gospodarska kazniva dejanja, sankcije za ta dejanja, ter pogoje, pod katerimi za ta dejanja odgovarjajo fizine in pravne osebe iri pomen => poleg gospodarskih kaznivih dejanj zajema tudi gospodarske prekrke - prekrki niso tipina kazniva ravnanja, saj se zanje ne izrekajo kazni, ampak samo sankcije, ki so lahko kazenske narave - pri opredeljevanju celovitega pojma gospodarskega kazenskega prava je treba upotevati tudi gospodarske prekrke sploni del prava o prekrkih je urejen z Zakonom o prekrkih, posebni del oz. opisi prekrkov pa so razpreni po posameznih predpisih gospodarski prekrki so vsebovani v tevilnih predpisih iz sfere gospodarskega prava - kljuni pojmi gospodarskega kazenskega prava gospodarski subjekt gospodarska dejavnost gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje je definirano v 16. lenu KZ-1 - stari KZ je v lenu 126/V KZ definiral gospodarsko dejavnost, in sicer je ta pojem zajemal proizvodnjo in promet blaga opravljanje storitev na trgu banno in drugo finanno poslovanje opravljanje dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plailo vodenje in sodelovanje pri upravljanju, zastopanju in nadzorstvu teh dejavnosti - KZ-1 pojma gospodarske dejavnosti ne definira ve => gospodarska dejavnost pa ostaja zakonski znak veine kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. tako si za definiranje pojma gospodarske dejavnosti pomagamo z gospodarskim pravom => ZGD doloa, da je gospodarska druba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost; pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika - gospodarski subjekt pa je nedvomno tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost pogosto, ampak ne nujno pravna oseba! => pravna osebnost ni pogoj za opravljanje gospodarske dejavnosti! pogosto, ampak ne nujno gospodarska druba! ZOPOKD => * problem razmejevanja med domao in tujo pravno osebo pravni redi razlino obravnavajo pravno subjektiviteto zlasti osebnih gospodarskih
FORMALNA DEFINICIJA
- temelji na odloitvi zakonodajalca o tem, katero kaznivo dejanje bo uvreno v doloeno poglavje posebnega dela KZ-1 - po tej definiciji so gospodarska kazniva dejanja vsa dejanja iz 24. poglavja KZ-1 in tista, ki so nateta v 377. lenu KZ-1
- za oblikovanje formalne definicje gospodarskih kaznivih dejanj je torej bistvena odloitev zakonodajalca o tem, kako in kje bodo ta kazniva dejanja inkriminirana - v slovenskem pravnem redu je formalna definicija razmeroma enostavna => temelji na predpostavki, da so gospodarska kazniva dejanja, oblikovana v 24. poglavju KZ-1, zaokroena skupina kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bilo zaiteno gospodarstvo nae drave formalna definicija enai pojem gospodarskega kaznivega dejanja z uvrstitvijo tega dejanja v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo - negativna stran formalne definicije => ne omogoa teoretinega nadgrajevanja pojma gospodarskih kaznivih dejanj + vklenjena je v pozitivnopravna stalia, ki niso nujno optimalna v 24. poglavje KZ-1 so namre uvrena tudi kazniva dejanja, katerih primarni objekt varstva niso vrednote oz. dobrine s podroja gospodarstva - pozitivna stran formalne definicije => definicija povsem jasno doloa, kaj je treba teti med gospodarska kazniva dejanja - 24. poglavje KZ-1 vsebuje 26 inkriminacij (KZ jih je 27) razlog sprememb => predpisi EU in domaa zakonodaja, usklajena s temi predpisi neuradna statistika sprememb (poleg zamenjave tevilk lenov) 5 inkriminacij je nespremenjenih 18 inkriminacij je delno ali v celoti spremenjenih, od tega /po osebni oceni predavateljice!/ 5 bistveno (leni 231, 241, 244, 254 in 255 KZ) in 13 nebistveno 3 nove inkriminacije 3 inkriminacije so iz poglavja KD zoper gospodarstvo prenesena v poglavje KD zoper premoenje (organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, poneverba in neupraviena uporaba)
VSEBINSKA DEFINICIJA
- za vsebinsko definicijo umeenost posameznega kaznivega dejanja v doloeno poglavje KZ-1 ni bistvenega pomena - pojem gospodarskega kaznivega dejanja se izpeljuje iz pravno zavarovanih vrednot ter dobrin oz. iz neposrednega objekta napada posameznega kaznivega dejanja - temelji na naravi kaznivega dejanja oziroma na pravno zavarovanih vrednotah in dobrinah => gospodarsko kaznivo dejanje je le tisto, ki je (lahko) izvreno pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je usmerjeno zoper eno ali ve dobrin s podroja gospodarstva gospodarska dejavnost je znak kaznivega dejanja prav tako v to skupino kaznivih dejanj sodijo dejanja, pri katerih je po izrecni zakonski dikciji neposredni objekt napada gospodarstvo - storilci gospodarskih kaznivih dejanj so lahko fizine osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki) fizine osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti v gospodarskem subjektu (zaposleni, zastopniki, managerji, pooblaenci,...), pri emer morajo imeti za doloena kazniva dejanja v gospodarskem subjektu taken poloaj, da lahko vplivajo na odloanje/upravljanje, vodenje ali nadzor nad opravljanjem gospodarske dejavnosti - ob upotevanju vsebinske definicije je krog istih gospodarskih kaznivih dejanja v slovenskem KZ-1 oji od pojma kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz 24. poglavja KZ-1 - med gospodarska kazniva dejanja namre sodijo samo kazniva dejanja, za katera je v KZ-1 izrecno ali smiselno doloeno, da so lahko storjena le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo gospodarska dejavnost je bodisi znak kaznivega dejanja bodisi dejanje glede na zakonski opis ne more biti izvreno drugae oz. drugje, kot pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo lahko pa gre za dejanja, pri katerih je izrecno doloeno, da itijo gospodarstvo kot tako 225. - 242. len KZ-1 - opredelitev, da so gospodarska kazniva dejanja tista kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada so posamezne vrednote ali dobrine s podroja gospodarstva, se vsekakor kae kot natanneja definicija od formalne do doloene mere pa je vsebinska definicija problematina => pojem gospodarstva s kazenskopravnega stalia ostaja odprt v splonem pomenu je gospodarstvo proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin oz. doloeno podroje v takem proizvajanju => gospodarstvo je kot tako preirok pojem, da bi lahko bil objekt kazenskopravnega varstva
prava
Nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.
naelo zakonitosti v kazenskem pravu gospodarska kazniva dejanja se lahko predpiejo le z zakonom, zanje pa veljajo vse tiri razsenosti naela zakonitosti lex certa, lex scripta, lex stricta in lex praevia
- 74. len URS (podjetnitvo) => opredeljuje temelje gospodarskega sistema in s tem vrednote iz sfere gospodarstva, ki jih pripade tudi kazenskopravno varstvo
Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon doloa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.
KAZENSKI ZAKONIK
- je temeljni vir gospodarskega kazenskega prava - razdeljen je na dva dela sploni in posebni del sploni del vsebuje temeljna naela, na katerih sloni slovensko kazensko pravo, dolobe o veljavnosti kazenskega zakonika, splone dolobe o kaznivem dejanju, dolobe o kazenskih sankcijah, dolobe o odvzemu premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,... (glej posamezna poglavja iz KZ-1) nobena doloba v splonem delu KZ-1 ni orientirana posebej na gospodarska kazniva dejanja v posebnem delu KZ-1 pa so vsebovani opisi kaznivih dejanj za gospodarsko kazensko pravo je najpomembneje 24. poglavje, z naslovom Kazniva dejanja zoper gospodarstvo v to poglavje so uvrena e nekatera kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada niso vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva, lahko pa to postanejo, e so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi njo - za gospodarsko kazensko pravo se pomembne tudi predhodne in konne dolobe KZ-1 => 377. len
odgovornost pravnih oseb je absolutno izkljuena pri kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve, zoper zakonsko zvezo, druino in otroke, zoper vojako slubo ter zoper obrambno mo drave - izpuena so tista kazniva dejanja, za katera pravna oseba pojmovno ne more odgovarjati res pa je, da se nekatere od teh kaznivih dejanjih lahko zgodijo v sferi pravnih oseb
- ZOPOKD je pomemben vir gospodarskega kazenskega prava, ker ima veina gospodarskih subjektov pravno subjektiviteto razen samostojnega podjetnika in tihe drube so namre vse oblike gospodarskih subjektov, ki jih ureja ZGD, pravne osebe => lahko odgovarjajo za doloena kazniva dejanja - ZOPOKD-u se oita, da je ta zakon zgolj pro forma v naem pravnem redu, saj se ne izpolnjuje eno od miljenj, zakaj je temu tako, je, da je zakon pripravljen nestrokovno in vsebinsko neprimeren, zato ga zaradi nekonsistentnih reitev ni mogoe uporabljati => dejstvo pa je, da se v slovenskem pravnem redu uporabljajo e precej manj dodelani zakoni razlog za neizvajanje zakona je dejstvo, da je za izvajanje doloenega predpisa poleg pravne ustreznosti potrebna tudi politina ustreznost neizvajanje ali parcialno uporabo ZOPOKD je mogoe pripisati tudi pomanjkanju politine volje ali resnosti => v domet tega zakona namre sodijo tudi kapitalsko mone korporacije s svojimi vplivnimi lobiji, pa tudi gospodarske drube, katerih delei so v lasti drave - ZOPOKD je posebni zakon => poleg temeljnih dolob ima sploni del, posebni del in dolobe o postopku sploni del => opredeljeni so pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, kazni druge sankcije za pravne osebe ter vpraanje zastaranja posebni del => opredeljena so kazniva dejanja, za katera so lahko odgovorne pravne osebe + doloen je tudi razpon denarne kazni, ki se lahko izree pravni osebi za posamezno kaznivo dejanje v zadnjem delu zakona so urejena postopkovna vpraanja v zvezi s pregonom pravnih oseb
NADNACIONALNI VIRI
- gospodarski in politini razvoj je privedel do tega, da na vse ve podrojih ne zadostuje ukrepanje nacionalnega zakonodajalca, ampak se norme oblikujejo tudi na nadnacionalni ravni (globalizacija + internacionalizacija) - v boju zoper gospodarsko kriminaliteto je mednarodno sodelovanje nujno, vendar pa harmonizacija materialnega kazenskega prava ne more biti samoumevna - najveja past tovrstnih posegov v kazensko pravo je v tem, da lahko pride do neupravieno obsene uporabe kazenskega prava in s tem do kritve naela ultima ratio, ali zaradi iskanja kompromisov na nadnacionalni ravni pride do nejasnih inkriminacij, ki so sporne s stalia naela zakonitosti - obe ti naeli sta temeljna stebra demokracije in pravnosti => njuno preseganje in krenje bi lahko
- Rimska pogodba o ustanovitvi ES ne omogoa ES neposrednega oblikovanja kaznivih dejanja, saj D nanjo niso prenesle zakonodajne pristojnosti na podroju kazenskega prava v skladu z lenom 10 PES so D dolne z ustreznimi sredstvi zagotoviti izpolnjevanje obveznosti iz PES ter obveznosti, ki jim naloijo organi ES kmalu se je izkazalo, da brez kazenskopravnih institutov spotovanja pravnega reda te integracije ne bo mogoe dosei => razlaga lena 10 PES se je razirila in tako len 10 PES obsega tudi kazenskopravne ukrepe - v EU je na podroju kazenskega prava aktualen proces harmonizacije kazenskopravnih redov drav lanic => zlasti glede dejanj, ki prizadevajo interese EU temeljni argument za harmonizacijo in za razvoj evropskega kazenskega prava je preprosto dejstvo, da ni smiselno odpreti meja storilcem kaznivih dejanj in jih hkrati zapreti za organe kazenskega pregona => prost pretok ljudi ni namenjen spodbujanju ezmejnega kriminala, je pa to ena od nezaelenih, a dejanskih posledic te svoboine - teoretini model harmonizacije kazenskopravnih sistemov D EU predvideva tri stopnje 1. skupne obvezujoe norme za vse D EU se vkljuijo v nacionalne pravne sisteme posameznih D 2. v vseh D neposredno uporabne skupne dolobe, pri emer je njihovo konkretno izvajanje v pristojnosti posamezne D 3. v vseh D neposredno uporabne skupne dolobe, ki se udejanjajo prek posebnega, na ravni Skupnosti doloenega postopka - med dokumenti EU, ki so pomembni tudi za podroje gospodarskega kazenskega prava, je Konvencija o zaiti finannih interesov EU opredeljuje goljufijo oz. zlorabo, usmerjeno zoper proraun EU doloa obveznost D, da za huje primere teh zlorab predpiejo kazenske sankcije - pomemben evropski dokument je tudi Konvencija proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ter uradnikov drav lanic EU opredeljuje pojem pasivne in aktivne korupcije evropskih ali dravnih uradnikov D nalaga, da za ta ravnanja predpiejo uinkovite, sorazmerne in odvraalne sankcije, vkljuno s kaznijo odvzema prostosti za resne primere kaznivih dejanj - kot posredni vir gospodarskega kazenskega prava, ki je pomemben zlasti v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe notranje informacije (238 KZ-1), je treba omeniti Direktivo o trgovanju na podlagi notranjih informacij in o trnih manipulacijah D morajo prepovedati zlorabe notranjih informacij pri trgovanju s finannimi instrumenti trgovanje s finannimi instrumenti na podlagi zlorabe notranjih informacij direktiva opredeljuje kot trno manipulacijo
Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
- v mednarodnih je zajet kvejemu enoten opis kaznivega dejanja oz. njegovi tipini zakonski znaki sankcij mednarodni dokumenti ne doloajo, saj je najvekrat nemogoe dosei soglasje o enotni vrsti in viini kazni oz. kazenske sankcije - skladnost kazenskih zakonov z mednarodnimi pogodbami se tako zagotavlja z vkljuitvijo v notranje pravo => dolobe mednarodnih pogodb se upotevajo kot obvezen vir pri oblikovanju konkretnih dolob - Priporoilo Sveta Evrope t. 18 o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvrevanju gospodarske dejavnosti iz leta 1988 udejanjeno je z ZOPOKD - Konvencija o boju zoper podkupovanje tujih javnih uslubencev v mednarodnem poslovanju temelji na spoznanju, da je podkupovanje razirjen pojav v mednarodnem poslovanju, trgovini in pri nalobah dravam podpisnicam nalaga, da v svojem notranjem pravu kot naklepno kaznivo dejanje opredelijo neposredno ali posredno ponujanje, obljubljanje ali dajanje nedovoljene denarne ali druge koristi tujemu javnemu uslubencu, zanj ali za koga drugega, da bi z namenom pridobitve ali ohranitve posla ali druge neprimerne prednosti v mednarodnem poslovanju opravil uradno dejanje ali da tega dejanja ne bi opravil kazniva je tudi udeleba pri taknem podkupovanju, vkljuno z napeljevanjem, pomojo ali prikrivanjem takega dejanja
- mednarodni akti so usmerjeni zlasti na dejanja, ki so perea zaradi ezmejne narave in jih je zaradi neusklajene kazenske zakonodaje med dravami teko preganjati - namen mednarodnih dokumentov je v prvi vrsti poenotiti kazenskopravne rede drav, da bo doloeno dejanje po im bolj enotnem konceptu kaznivo v im ve dravah
AVSTRIJA
- v sklopu gospodarskega kazenskega prava obravnava avstrijska pravna teorija zlasti kazniva dejanja, ki so usmerjena zoper vrednote s podroja gospodarstva ta kazniva dejanja niso povezana v celoto => razprena so po avstrijskem kazenskem zakoniku in v stranski kazenski zakonodaji - v gospodarsko kazensko pravo pritevajo kazniva dejanja zoper premoenje, izvrena iz koristoljubnosti korupcijske delikte goljufije v zvezi z subvencijami oderutvo dogovore o omejevanju konkurence pri postopku oddaje javnih naroil insiderstvo knjigovodske in bilanne delikte kritve avtorskih pravic steajne delikte in druga kazniva dejanja, ki prizadevajo upnike - v irem sklopu gospodarskega kazenskega prava del avstrijske teorije omenja tudi finanno kazensko pravo => ureja ga finanni kazenski zakon - s 1.1.2006 je v Avstriji zael veljati tudi Zakon o odgovornosti zdruenj za kazniva dejanja
ITALIJA
- na ustavni ravni je zagotovljena gospodarska pobuda +gospodarska dejavnost se ne more izvajati v nasprotju z javno koristjo in na nain, ki koduje varnosti ljudi oz. je v nasprotju s posameznikovo pravico do svobode in dostojanstva kritve teh ustavnih omejitev so podlaga za oblikovanje gospodarskega kazenskega prava - v italijanskem kazenskem zakoniku je le manje tevilo gospodarskih kaznivih dejanj => le-ta so veinoma urejena v stranski kazenski zakonodaji, ki se hitro spreminja - italijansko gospodarsko kazensko pravo ne predvideva splonega dela, kjer bi bila zbrana vsa temeljna naela te panoge - v Italiji je aktualna odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja le-te italijansko kazensko pravo naeloma ne pozna, saj italijanska ustava doloa, da je kazenska odgovornost individualna kazenski zakonik Italije pa doloa jamstvo gospodarskih drub za plailo globe, ki je bila izreena
njihovim zastopnikom, direktorjem ali zaposlenim zaradi kaznivega dejanja, ki so ga zagreili v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti de iure odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja Italija ne pozna, de facto pa ta institut vstopa v italijanski pravni sistem skozi stranska vrata
- civilna in kazenska odgovornost lanov kolektivnih organov v korporacijah => teje se, da lan uprave ali poslovodstva ni odgovoren za kaznivo dejanje, izvreno pri delu poslovanja, ki ni v njegovi pristojnosti, razen v primerih, ko je kaznivo dejanje posledica kritve obveznosti, ki jih doloa italijanski civilni zakonik - posebni del italijanskega gospodarskega kazenskega prava zajema posamezna gospodarska kazniva dejanja, ki so poveini urejena v stranski kazenski zakonodaji korporacijska, steajna, davna, carinska kazniva dejanja in kazenskopravna zaita finannega in nefinannega trga - omeniti moramo, da je Italija ena izmed redkih drav, ki na tem podroju namesto stroje postopno sprejema milejo kazensko zakonodajo
- verjetno prvi zabeleeni primer gospodarskega kaznivega dejanja v praksi sega v leto 360 pr.n.t., zgodil pa se je na Siciliji lastnik ladje je pregovoril kupca, da mu je vnaprej plaal kupnino za tovor ita, ki naj bi se nahajal v podpalubju, v resnici pa je bila ladja prazna => lastnik ladje je imel namen preluknjati ladijsko dno in prikazati, da je bilo ito zaradi nesree izgubljeno, vnaprej plaano kupnino, pa pospraviti v svoj ep ko so potniki na ladji njegove namere spregledali, naj bi lastnik v paniki skoil ez palubo v vodo in utonil - iz rimskega prava so se ohranili zapisi o ponarejanju denarja to je bilo le eno izmed kaznivih dejanj ponarejanja, ki jih je sankcioniral Sulov zakon lex Cornelia - iz poznega srednjega veka je zanimiv Duanov zakonik iz leta 1349 => v njem so zametki kaznivih dejanj zoper prost pretok blaga in trgovcev - nove razsenosti gospodarskega kriminala so se pojavile po izumu kapitalskih gospodarskih drub - na zaetku 16. stoletja so se v Evropi pojavili tudi prvi primeri predpisov o obveznem vodenju knjig in rednem bilanciranju - veliko gospodarskih nepravilnosti s kriminalno naravo se je pojavilo konec 19. stoletja => takrat je bila v polnem razmahu industrijska proizvodnja in z njo povezane akumulacije denarja ter premoenja nastajale so velike kapitalske drube, svetovna trgovina se je razirila + prebivalstvo se je mono povealo - po prvi veliki gospodarski krizi in drugi svetovni vojni so se zaele tehtneje razprave o dejanjih s podroja gospodarskega kazenskega prava - po prvi svetovni vojni so se v gospodarskih sistemih tevilnih drav zgodila mnoge spremembe na ekonomskem in kazenskem podroju razvila se je ideologija, na podlagi katere so bili zasebni interesi postavljeni v ozadje, v ospredje pa se je premaknilo javno dobro => kazensko pravo je bilo tedaj namenjeno odzivanju na tradicionalna nemoralna delovanja, razvijajoe se protimonopolno in gospodarsko statusno pravo pa je temeljijo na javnem interesu nastala je nova pravna kategorija storilcev beli ovratniki => kazniva dejanja niso izvrevali samo pripadniki nijih slojev - po drugi svetovni vojni => gospodarska kriminaliteta je zaela dobivati mednarodne razsenosti drave so se zaele povezovati v razline ekonomske integracije => poveale so se monosti za za pridobivanje protipravnega dobika
trnega gospodarstva, utemeljenega na zasebni lastnini kazensko pravo se je novemu sistemu vsaj na naelni ravni prilagodilo ele s sprejemom KZ, ki je zael veljati 1.1.1995
- veina GKD je storitvenih - prava opustitev je doloena kot alternativni nain pri KD goljufije na kodo Evropskih skupnosti po 229 lenu KZ-1 => ...ne razkrije podatkov... KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 => ...ne vpie kaknega pomembnega podatka... KD zlorabe poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. lenu KZ-1 => ...ne opravi svoje dolnosti... glede na to, da so opustitvena KD v navedenih opisih doloena zgolj kot ena alternativnih oblik, - ker so opustitvena KD v svojih opisih doloena zgolj kot ena od alternativnih oblik hkrati s storitvenimi oblikami, tudi pri teh KD pride v potev pravilo, da je izvrena opustitev vedno vsebovana v izvreni storitvi e storilec poleg opustitvenega naina izpolni e katerega izmed storitvenih nainov izvritve KD, se teje, da je bilo KD izvreno s storitvijo
- glede istih GKD zakonodajalec v njihovih opisih ne doloa vedno dovolj jasno, ali je neka okoliina objektivni pogoj kaznivosti ali zakonski znak, ki mora biti zajet s storilevo krivdo
KRIVDA
- kot subjektivni element GKD je potrebno ugotoviti e krivdo => krivda je podana, e lahko dejanje oitamo tono doloeni osebi storilcu - krivda predstavlja storilev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kril - KRIVDO sestavljata (2. odstavek 24. lena KZ-1) STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA Z NAKLEPOM ALI IZ MALOMARNOSTI ; in ZAVEST O RAVNANJU V NASPROTJU S PRAVOM (= zavest o kritvi tiste primarne norme, ki je odloilnega pomena za protipravnost kaznivega dejanja; odsotnost zavesti o prepovedanosti dejanja predstavlja pravno zmoto - vsa ist GKD so v temeljni obliki naklepa => kazniva so le, e se je storilec poleg zavesti o prepovedanosti dejanja zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (dolus directus) ali e se je zavedal monosti, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane (dolus eventualis) - kaznivost zaradi malomarnosti je predvidena pri KD izdaje in neupraviene pridobitve poslovne skrivnosti (4. odstavek v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 236. lena) - pri GKD je zavest o prepovedanosti dejanja lahko problematina od storilca se pri tem elementu krivde zahteva zavedanje protipravnosti lastnega ravnanja v celoti => to pomeni, da se mora zavedati tudi doloenosti KD tako po opisni kot normativni plati, v nasprotnem primeru je njegova krivda praviloma izkljuena zaradi pravne zmote - poleg tega se pri nekaterih GKD lahko pojavi problem razmejevanja e dopustnih, a visoko tveganih gospodarskih odloitev od tistih, ki e sodijo v sfero kriminalnosti na podroju gospodarstva namre doloene odloitve lahko prinaajo tudi tveganje za nastanek posledice, ki je v kazenskopravnih predpisih opredeljena kot prepovedana meja med dovoljenimi in nedovoljenimi ravnanji naj bi bila objektivna predvidljivost prepovedane posledice dejavniki vrednotenja oz. tehtanja pri sprejemanju gospodarskih odloitev so kodljiva posledica predvidljivost kodljive posledice tehtanje vrednosti, ali bo odloitev prinesla dobiek ali izgubo pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, ali je odloitev protipravna ali ne - v nemki pravni teoriji lahko zasledimo stalie, da tvegani, vendar ne protipravni posli, sklenjeni s privolitvijo vseh lanov uprave ali s privolitvijo nadzornega sveta, ne morejo biti podlaga za KD, eprav zaradi takega posla nastane kodljiva posledica => storilec ne kri zakona ali internih pooblastil - teje je pri poslih, za katere iz predpisov ni jasno razvidno, ali so prepovedani ali dovoljeni v teh primerih lahko zavzamemo stalie, da kazensko pravo ne presee svoje funkcije, e kaznuje za dejanja, ki povzroijo prepovedano posledico, vendar zanje iz predpisov gospodarskega prava ni mogoe razbrati, ali so dovoljena ali ne kot pomemben kriterij za razmejevanje med dopustnimi in nedopustnimi odloitvami v gospodarstvu kae predvidljivost kodljive posledice v takem primeru je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal monosti, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, in ali je v to privolil (eventualni naklep) e je eventualni naklep glede na okoliine primera lahko z zanesljivostjo ugotovljen, potem je lahko posledica visoko tvegane gospodarske odloitve kazenska odgovornost (pod pogojem, da ne gre za KD, ki se lahko stori samo z direktnim naklepom => odloitev se tako sprevre v KD - dolnost vodstva gospodarskega subjekta je, da skrbi za premoenje gospodarskega subjekta ter odvraa nevarnosti od njega => ta dolnost se kae v dolnosti skrbnega ravnanja posledica kritve teh standardov je odkodninska odgovornost osebe, ki pri sprejemanju odloitev ni ravnala dovolj skrbno ZGD posameznim subjektom v gospodarski drubi nalaga razline stopnje skrbnosti pri sprejemanju gospodarskih odloitev - razlogi, ki izkljuujejo obstoj krivde so dejanska in pravna zmota + skrajna sila dejanska zmota => 30. len KZ-1
pravna zmota => 31. len KZ-1 pravna zmota izkljui krivdo le, e je opraviljiva in neizogibna => e je pravna zmota v konkretnem primeru izogibna oziroma neopraviljiva, pride v potev mileje kaznovanje za opraviljivo pravno zmoto bi lahko lo v primerih, ko posameznik ali gospodarski subjekt poizvedbeno dolnost izpolni s pridobitvijo pravnega mnenja ali nasveta, pri emer pa je pravno mnenje ali nasvet napano, naronik pa tega objektivno ne more vedeti
- glej e str. 34
UDELEBA
- STORILSTVO NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. len KZ-1): SAMOSTOJNO STORILSTVO osebna izvritev kaznivega dejanja POSREDNO STORILSTVO izvritev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj druge osebe SOSTORILSTVO skupna izvritev kaznivega dejanja - UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU => sodelovanje dveh ali ve oseb pri kaznivem dejanju - KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja => NAPELJEVANJE in POMO. obstoj udelebe je pogojen z doloeno objektivno in subjektivno povezanostjo med udeleenci monistini koncept udelebe => ne glede na to, koliko oseb izvri kaznivo dejanje, bo vedno podano ENO kaznivo dejanje LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELEENCEV => napeljevalec in pomaga sta odgovorna le, e glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvriti, ni pa treba, da je glavni storilec tudi kriv
NAPELJEVANJE
- 37. len KZ-1 napeljevalec v napeljanem izzove odloitev za izvritev kaznivega dejanja napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo in na doloeno kaznivo dejanje mono je le pred prietkom izvrevanja kaznivega dejanja napeljevalec mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do napeljevanja in 2.) naklep do kaznivega dejanja - napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo! - NEUSPELO NAPELJEVANJE => izjema od naela akcesorne kaznivosti udeleencev v ojem pomenu napeljevalec se kaznuje, etudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti ne poskusi izvriti pogoj kaznivosti => kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero se sme izrei zaporna kazen treh let ali ve! - napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje ni oblika udelebe!!
POMO
- 38. len KZ-1 - pomaga glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvritvi kaznivega dejanja, NE izvruje pa zakonskih znakov kaznivega dejanja - pomo je lahko fizina ali psihina - pomo je mona pred ali med kaznivim dejanjem - pozor => dvojna pravna narava pomoi po storjenem kaznivem dejanju e obstaja vnaprejnja obljuba = pomo ko oblika udelebe e ni vnaprejnje obljube = pomo kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. len KZ-1) - ni oblika udelebe!! - razmejevanje pomoi od sostorilstva merilo je odloilnost prispevka posameznika h kaznivemu dejanju - pomaga mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do pomoi in 2.) naklep do kaznivega dejanja
- pomo iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomo prav tako ne - v gospodarskem kazenskega pravu je potrebno upotevati, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti veliko oseb pooblaenih, da delajo za druge => storilca tako pogosto ne bo mogoe doloiti le po vzronem prispevanju posameznika k nastanku posledice z fizinim ravnanjem - glede udelebe pri GKD je pomembno tudi dejstvo, da je notranja struktura vejih gospodarskih drub precej razvejana in hierarhino urejena - pri tem se izpostavlja vpraanje odgovornosti nadrejenega za dejanja podrejenega nadrejeni lahko za KD podrejenega odgovarja le, e je pri tem sodeloval v kateri izmed oblik udelebe, ter e do tega KD razvije tudi krivdni odnos oz. e opusti dolno nadzorstvo nad podrejenim delavcem - posebno vpraanje pa je, kako je z odgovornostjo za GKD, ki je posledica napanega ali slabega pravnega nasveta upotevanje napanega nasveta v gospodarskem kazenskem pravu je lahko le okoliina, ki kae na neizogibnost pravne zmote e so izpolnjeni tudi drugi pogoji, je kazenska odgovornost tistega, ki je protipravno ravnal na podlagi taknega mnenja ali nasveta, izkljuena glede odgovornosti tistega, ki je dal napaen nasvet, pa lahko uporabimo institut posrednega storilstva - e pa naronik nasveta ve, da je nasvet napaen, pa lahko gre za napeljevanje => svetovalec naroniku sugerira, naj se odloi za storitev GKD ko napeljevalec izzove odloitev za storitev KD, je napeljevanje konano e pa napeljevalec e sodeluje pri izvritvi tega KD, gre za sostorilstvo za pomo pri storitvi KD pa bi lo, e bi svetovalec dal nasvet za storitev KD drugi osebi, ki se ja za storitev KD e prej sama odloila
civilnega in gospodarskega prava priznavati tudi kazensko pravo - ta odgovornost je potrebna tudi zaradi zagotavljanja pravinosti => ni prav, da bi moral le posameznik trpeti posledice zaradi dejanja, ki ga je storil v imenu pravne osebe in od katerega ima ta tudi korist - poleg tega so se socialni pogoji, tako spremenili, da zahtevajo revizijo naela individualne odgovornosti v kazenskem pravu protipravna ravnanja p.o. lahko vkljuujejo socialno-ekonomske posledice, s katerimi priznavanje zgolj individualne kazenske odgovornosti ni v skladu - v na pravni red je bila odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja vpeljana z zaetkom veljave KZ, uveljavljena pa s 4 leta pozneje sprejetim ZOPOKD - 25. len ZOPOKD doloa, za katera KD so lahko poleg fizinih oseb odgovorne tudi pravne osebe pravna oseba je lahko odgovorna za vsak KD zoper gospodarstvo - pravne osebe se spoznajo za ODGOVORNE (in NE za KRIVE!!!) - pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju
- ZGD-1 je, v nasprotju z ZMZPP (teorija ustanovitve), uzakonil teorijo sedea doloila ZGD-1 glede presoje pripadnosti gospodarskih subjektov je treba teti za lex specialis glede na dolobe ZMZPP => za presojo ali se neka gospodarska druba teje za domao ali tujo pravno osebo, je treba uporabiti dolobe ZGD-1 - doloba 1. odstavka 3. lena ZOPOKD lahko v praksi v zvezi z gospodarskimi drubami privede do
spornih situacij, saj pravni redi razlinih drav razlino obravnavajo pravo subjektiviteto osebnih gospodarskih drub
npr. v naem pravnem redu je d.n.o. pravna oseba, nai d.n.o. ustrezen institut nemkega prava pa nima statusa pravne osebe
edino mono pravno stalie je, da take drube pri nas ni mogoe obravnavati po dolobah ZOPOKD, saj ne po pravu drave, v kateri je bila ustanovljena, ne po pravo drave, kjer ima svoj sede, nima priznanega statusa pravne osebe
GOSPODARSKE DRUBE
- gospodarski subjekti niso nujno pravne osebe => lahko so tudi druge osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki) - v slovenskem pravnem sistemu so vse gospodarske drube urejene v enem sistemskem predpisu ZGD-1 => le-ta normira osebne in kapitalske osebne drube osebne gospodarske drube => druba z neomejeno odgovornostjo, komanditna druba, dvojna druba, tiha druba (= edina gospodarska druba, ki ni pravna oseba) kapitalske gospodarske drube => druba z omejeno odgovornostjo, delnika druba, komanditna delnika druba, evropska delnika druba ZGD-1 vsebuje tudi dolobe o samostojnem podjetniku posamezniku (ni pravna oseba) - lastnosti gospodarske drube je drubena tvorba, loena od drubenikov oz. lanov, ki jo sestavljajo ima svoje premoenje, ki je loeno od premoenja lanov drube ima doloen namen, cilje oz. naloge, ki so povezani z opravljanjem pridobitne dejavnosti ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost - pravna sposobnost gospodarske drube ni enaka pravni sposobnosti fizinih oseb pravna oseba ne more imeti doloenih pravic in obveznosti, ki po svoji naravi lahko pripadajo le fizinim osebam - ob izpolnitvi pogojev iz 4. in 5. lena ZOPOKD se lahko spoznajo odgovorne za KD, ne morejo pa se spoznati za kazensko odgovorne ali krive!!! pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju kaznivo dejanje, za katerega je odgovorna gospodarska druba, je (lahko) izvreno pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo
Delavec v finannem knjigovodstvu v poslovno knjigo naklepno vnaa lane podatke, zaradi esar izkaz poslovnega
izida drube kae precej ugodneje finanno stanje od realnejega. Njemu nadrejeni prvi raunovodja ne preverja njegovega dela, eprav bi ga moral, in hkrati glavnemu raunovodji posreduje lano informacijo, da so knjige pravilno vodene in da jih je pregledal, kar ta posreduje direktorju sektorja finance in raunovodstvo. Direktor financ in raunovodstva zagotovi predsedniku uprave, da so poslovne knjige vodene korektno. Nepravilnosti v poslovnih knjigah odkrije notranja revizija. Postavlja se vpraanje, ali je za KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 poleg delavca v finannem knjigovodstvu odgovorna tudi gospodarska druba. Ob domnevi, da je bilo dejanje storjeno v njeno korist, je treba ugotoviti e, ali so v tem primeru vodstveni organi drube opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem. delavec v finannem knjigovodstvu, ki je neposredno izvril KD, ima glede na organizacijsko shemo drube 4 nadrejene, ki so z njegovega zornega kota vodstveni organi neposreden nadzor nad delavcem mora izvajati prvi raunovodja, ki mu je nadrejen glavni raunovodja prvi raunovodja je opustil dolno nadzorstvo nad delavcem in hkrati spravil v zmoto svojega nadrejenega => v zmoto so bile spravljene tudi ostale instance ali je prvi raunovodja v tem primeru vodstveni organ gospodarske drube => NE kot vodstvene in nadzorne organe je treba upotevati tiste kolektivne ali individualne organe pravne osebe, ki dejansko usmerjajo njeno delovanje k uresnievanju njenih posebnih interesov prvi raunovodja je dogovoren za tehnino in vsebinsko pravilnost podatkov, nima pa monosti sprejemanja odloitev, bistvenih za dnevno in strateko poslovanje gospodarske drube kot vodstvena organa bi v tem primeru lahko prila v potev predsednik uprave in direktor sektorja finance in raunovodstvo, ki pa sta bila v dobri veri, da so bile poslovne knjige korektno vodene pri vodstvenih organih torej obstaja realna odsotnost zavesti o dejanju, zato bo odgovornost pravne osebe izkljuena zaradi pomanjkanja subjektivnega razloga za odgovornost
Druba d.n.o. k.d. dvojna d. d.o.o. d.d. Vodstveni organi (zakon) - drubeniki - komplementarji - enako kot pri k.d. - poslovodstvo - uprava (dvotirni sistem) - upravni odbor, izvrni - direktorji (enotirni sistem) - uprava - enako kot pri d.d. Nadzorni organi (zakon) - drubeniki - komanditisti (omejeno) - enako kot pri k.d. - skupina - nadzorni svet (opcijsko) - nadzorni svet (dvotirni sistem) - upravni odbor (enotirni sistem) - nadzorni svet - odbor komanditnih delniarjev enako kot pri d.d.
k.d.d. SE
ZAVODI
- ZZ => zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, ki so neprofitne - zavod je lahko pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava (v slednjem primeru je to javni zavod)! - organi zavoda svet zavoda => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ opcijsko => strokovni vodja in strokovni svet => status razviden iz aktov zavoda
USTANOVE
- ZU => ustanova je na doloen namen vezano premoenje, pri emer mora biti ta namen splono koristen ali dobrodelen in praviloma trajen - ustanova je pravna oseba zasebnega prava - organi ustanove uprava => funkcija upravljanja in zastopanja, kolektivni organ => vodstveni organ akt o ustanovitvi ustanove lahko doloa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta
DRUTVA
- Zdru-1 => drutvo je samostojno in nepridobitno zdruenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresnievanja skupnih interesov - drutvo je pravna oseba zasebnega prava - organi drutva zbor lanov => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ zastopnik drutva => funkcija zastopanja, individualni organ => vodstveni organ temeljni akt drutva lahko doloa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta
e so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev - za odgovornost p.o. za KD morata biti KUMULATIVNO izpolnjena vsaj en formalni in vsaj en materialni pogoj
- v zvezi s formalnim pogojem/temeljem je treba poudariti, da storilec ne more samovoljno naprtiti odgovornosti za KD tako, da deluje v imenu, na raun ali v korist p.o. => to lahko stori le v okviru doloenega pooblastila, ki lahko izhaja iz mandatne pogodbe, zakona ali drugih predpisov, odlobe, izdane na podlagi zakona, iz poklicne dolnosti,... - materialni temelj odgovornosti pravne osebe za KD so tisti, ki naj bi zagotavljali subjektivizacijo te odgovornosti - 3. toka 4. lena ZOPOKD v tem primeru ne gre za prispevek p.o. po e izvrenem KD, ampak da je do razpolaganja s protipravno premoenjsko koristjo ali do uporabe predmetov, nastalih s KD, prilo ele po tem, ko je bilo ravnanje p.o. e ob pridobitvi premoenjske koristi ali predmetov protipravno sprejetje te razlage dejansko pomeni, da ta toka ne more biti samostojen temelj odgovornosti p.o. za KD => lahko se kvejemu kombinira s katero od ostalih tok p.o. ne more biti odgovorna za KD, e je pridobila premoenjsko korist ali predmete v dobri veri - 1. toka 4. lena ZOPOKD gre za najintenzivneji prispevek p.o. k storitvi KD - 2. toka 4. lena ZOPOKD na prvi pogled gre za napeljevanje ali pomo pri storitvi KD s strani vodstvenih ali nadzornih organov p.o. => vendar je ta vsebina ira, kot jo razumemo pod pojmom udelebe pri KD na ravni fizinih oseb pojem vplivanja na storilca namre zajema vsakrno delovanje, ki njegovo ravnanje usmeri v izvritev KD omogoanje pa se kae v obliki toleriranja storilevega ravnanja, odstranjevanja ovir za storitev KD,... - 4. toka 4. lena ZOPOKD za dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev se teje nadzorstvo, ki ga je p.o. dolna izvajati prek svojih organov v skladu s predpisi => gre za nadzorstvo, ki zadeva spotovanje zakonov in drugih predpisov, na katera se zakoni sklicujejo sem ni zajeto nadzorstvo, ki ga p.o. same organizirajo zaradi kontrole, ali se delo opravlja v njihovo korist ali ne - ob prebiranju 4. lena ZOPOKD lahko dobimo vtis, da materialni temelji ne zajemajo primerov, ko KD neposredno izvri lan vodstvenega ali nadzornega organa temu ni tako => primere, ko je neposredni storilec KD lan vodstvenega ali nadzornega organa, moramo razlagati v kontekstu 4. lena ZOPOKD - 1. len ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD je akcesorna/pridruitvena => p.o. odgovarja za KD poleg storilca akcesornost ni absolutna => p.o. pod doloenimi pogoji odgovarja tudi, le storilec za storjeno KD ni kazensko odgovoren v nobenem primeru ni mogoe izvesti postopka zoper p.o., e je neposredni storilec KD neznan
- 4. odstavek 5. lena ZOPOKD => kot odgovorno je mogoe spoznati tudi enoosebno p.o., v kateri sta funkciji vodenja in nadzora skoncentrirani v eni sami fizini osebi
Komunalni delavec A, ki je bil zaposlen pri podjetju B d.o.o., je nekega dne v okviru svojih zadolitev pri delodajalcu opravljal vzdrevalna dela v jaku kanalizacije na zelo prometnem ploniku sredi mesta. Mimo je priel njegov prijatelj T in ga povabil na pijao. A je povabilo z veseljem sprejel. Ko ga je T opozoril, da bi bilo dobro, e bi na odprti jaek, v katerem je delal, namestil pokrov, saj lahko sicer kdo pade vanj, je A odgovoril: Eehh, saj ljudje gledajo, kod hodijo. e pa se kdo e spotakne, mu pa tako ne more biti hudega! in odel z T jem, ne da bi s pokrovom zaprl jaek ali kakorkoli opozoril mimoidoe na odprtino. Med A jevo odsotnostjo je po ploniku med drugim prila tudi stareja slabovidna enska, ki ni opazila odprtega jaka in padla vanj. Pri tem si je zlomila nogo (huda telesna pokodba). Ali lahko v tem primeru za A-jevo ravnanje odgovarja tudi njegov delodajalec B d.o.o.? e se odloite za pozitiven odgovor, pojasnite, pod kaknimi pogoji!
Direktor gospodarske drube A d.o.o. je v imenu te gospodarske drube v banki najel visoko posojilo, pri emer je predloil ponarejene bilance stanja, ki so izkazovale visok dobiek te drube v preteklem poslovnem letu, eprav je druba A d.o.o. dejansko poslovala s precejnjo izgubo. Zaradi tega tudi ni bil poravnan niti en obrok najetega posojila; denar, pridobljen s posojilom, pa je bil porabljen za nakup luksuznega slubenega avtomobila in za 14 dnevno slubeno potovanje direktorja in e dveh delavcev podjetja v ZDA. Opredelite ravnanje direktorja gospodarske drube A d.o.o. s kazenskopravnega stalia in pojasnite, ali je v tem primeru mogoe uveljavljati tudi odgovornost gospodarske drube A d.o.o. za kaznivo dejanje (in e da, za katero kaznivo dejanje).
SKRAJNA SILA
- 7. len ZOPOKD => izkljuitev odgovornosti p.o. za KD v primeru skrajne sile
POSKUS
- 8. len ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD v primeru, ko dejanje ostane na ravni poskusa
naklepna in malomarnostna KD ne morejo veljati za istovrstna - asovna povezanost pomeni zlasti soasnost soasnost pojmujemo relativno => mogoe jo je opredeliti znotraj krajega ali daljega asovnega obdobja
- temeljna posledica ugotovljenega KD bo, da se bo p.o. za ve KD razlinih storilcev izrekla ena sama sankcija
- poleg predpisanih kazni pridejo v potev tudi nekatere druge kazenske sankcije, ki se izrekajo po pravilih splonega dela KZ-1 - sistem kazenskih sankcij za pravne osebe ureja ZOPOKD
POGOJNA OBSODBA
- v RS se za KD najpogosteje izreka pogojna obsodba na zaporno kazen => 57. len KZ-1 3. odstavek => kot obveznosti, predvidene v kazenskopravnih dolobah, so miljene obveznosti, ki so nastale na drugih pravnih podrojih, kazensko pravo pa sankcionira njihove kritve
izree se NAMESTO denarne kazni, e je dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj (delinkventna korporacija) moen je soasen izrek kazni odvzema premoenja (e so izpolnjeni pogoji) za fizine osebe podobne kazni ne poznamo! moni sta dve razlagi 3. odstavka 1. kazen prenehanja p.o. pride v potev le takrat, ko obstajajo zakonski pogoji za izvedbo likvidacijskega postopka zoper p.o., ne pa tudi takrat, ko namesto oz. poleg pogojev za likvidacijo obstajajo tudi pogoji za steaj ta razlaga je neprimerna => ta omejitev ne izhaja iz splonih dolob o kazni prenehanja p.o. + povsem bi bila brezpredmetna doloba 4. odstavka 15. lena 2. sodie mora predlagati likvidacijo, etudi je znano, da ni pogojev zanjo, in vztrajati pri zaetku postopka likvidacije, saj bodo le tako lahko prile v potev dolobe ZFPPIPP
- 15.a len ZOPOKD => prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja izkljuna stranska kazen v potev pride le za doloena kazniva dejanja vsebina => prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja as trajanja => od treh let do desetih let. izvritev => naronik mora iz postopka javnega naroanja izloiti vsakega kandidata ali ponudnika, e gre za pravno osebo, ki ji je bila izreena ta stranska kazen - 15. b len ZOPOKD => prepoved trgovanja s finannimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu izkljuna stranska kazen v potev pride le za doloena kazniva dejanja vsebina => prepoved trgovanja z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali finannimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu za obdobje od enega leta do osmih let izvritev: ? - odmera kazni pravni osebi => 16. len ZOPOKD - upotevne okoliine so tea kaznivega dejanja stopnja prispevka pravne osebe h kaznivemu dejanju olajevalne in obteevalne okoliine + gospodarska mo pravne osebe
- namesto denarne kazni lahko sodie p.o. izree tudi pogojno obsodbo kot opozorilno sankcijo => 17. len ZOPOKD ...ne bo odgovorna za NOVA KAZNIVA DEJANJA... => pogojno obsodbo je mono preklicati ele, ko je p.o. v preizkusni dobi spoznana za odgovorno treh ali ve KD - 18. len ZOPOKD => varnostni ukrepi predvideni so trije => odvzem predmetov, objava sodbe in prepoved doloene gospodarske dejavnosti - odvzem predmetov se lahko p.o. izree ob upotevanju dolobe 73. lena KZ-1 - 19. len ZOPOKD => varnostni ukrep objave sodbe - 20. len ZOPOKD => varnostni ukrep prepovedi doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi podoben ukrepu prepovedi opravljanja poklica za fizino osebo
Dejansko stanje: Dravno toilstvo je zahtevalo preiskavo zoper poslovodjo gospodarske drube A d.o.o. in zoper A d.o.o. kot pravno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po prvem odstavku 241. lena KZ-1. Druba A d.o.o. je imela dva drubenika. Ko sta izvedela za odloitev dravnega toilstva, sta se odloila za prostovoljno likvidacijo drube, ki je sicer poslovala dobro. e preden je bil kazenski postopek zakljuen, je bila A d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, njena dejavnost ter vsa aktiva in pasiva pa je bila prenesena na posebej zato ustanovljen B s.p., katerega nosilec je bil eden izmed bivih drubenikov A d.o.o.. B s.p. je prevzel tudi vse zaposlene v A d.o.o., razen poslovodje. Dravni toilec je po opravljeni preiskavi vloil obtonico zoper poslovodjo in A d.o.o.. Sodie je po izvedenem dokaznem postopku poslovodjo spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja po lenu 241 /I KZ-1. Dokazni postopek je pokazal tudi, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji (formalni in materialni) za odgovornost A d.o.o. za to
kaznivo dejanje. Vpraanja: Ali lahko sodie spozna drubo A d.o.o. za odgovorno za kaznivo dejanje kljub temu, da je pred zakljukom kazenskega postopka ta druba kot pravna oseba prenehala obstajati? Kako je z izrekom sankcij v tem (zgornjem) primeru? Ali bi dravni organi v tem primeru lahko prepreili likvidacijo A d.o.o.?
se dosee tako, da se z zakonom, sodno ali upravno odlobo presee dejstvo, da je pravna oseba samostojni pravni subjekt, in prenese uinke prvotno na pravno osebo navezanega stanja na osebe, ki stojijo za pravo osebo drubeniki kapitalskih gospodarskih drub, ki same odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem (d.d.+k.d.d.+d.o.o.), lahko odgovarjajo za obveznosti drube e so drubo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih ali njenih upnikov e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoenjem, ali e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube, eprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam
A kot poslovodja in drubenik d.o.o. ve, da je ta d.o.o. postala nezmona plaila, pa vseeno z namenom, da bi okodoval upnike, z goljufivimi transakcijami prenese premoenje d.o.o. v svojo osebno last, pri emer upnikom povzroi ogromno premoenjsko kodo. S tem so izpolnjeni zakonski znaki KD okodovanja upnikov po 2. odstavku 227. lena KZ-1. Ko je d.o.o. v steaju, steajni upravitelj za raun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplaila iz steajne mase, zoperA-ja na sodiu uveljavlja zahtevek na plailo odkodnine, in sicer v enaki viini, kot znaa premoenjska korist, ki jo je s svojim dejanjem A pridobil. Sodie temu zahtevku ugodi in A-ju naloi plailo odkodnine v steajno maso d.o.o. Preden pa ta odloba postane pravnomona, pa sodie v kazenskem postopku, ki so ga zaradi KD sproili upniki, izda sklep o zaasnem zavarovanju zahtevka v viini protipravno pridobljene premoenjske koristi. Od tu naprej sta mogoi dve situaciji: e A nima drugega premoenja, s katerim bi poplaal terjatve upnikov oz. plaal odkodnino v steajno maso, bodo upniki oz. steajni upravitelj pred kazenskim sodiem uveljavljali dolobo 76. lena KZ-1 o varstvu okodovanca e pa ima A tudi drugo premoenje, ki ni predmet zaasnega zavarovanja, in iz tega premoenja plaa odkodnino v steajno maso, je to treba upotevati tudi v kazenskem postopku
ANALIZA SISTEMA PRAVNO ZAVAROVANIH VREDNOT IN DOBRIN, KI SO (P)OKODOVANE Z DEJANJI IZ SFERE GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- sistem pravno zavarovanih dobrin s podroja gospodarstva je lasten vsaki dravi posebej => gospodarski sistemi razlinih drav zasledujejo razline cilje - pravne dobrine, ki jih prizadeva posamezno KD, so razvidne iz opisa KD (pravne vrednote so opredeljene na sploni ravni kaznivo dejanje zloraba monopolnega poloaja 225. len KZ-1 lani steaj 226. len KZ-1 pravno zavarovana vrednota - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje pravno zavarovana dobrina - lojalna konkurenca - upnike terjatve - steajna masa - naelo zaupanja v poslovnem prometu - naelo enakega obravnavanja upnikov - naelo zaupanja v poslovnem prometu
okodovanje upnikov 227. len KZ-1 poslovna goljufija 228. len KZ-1 goljufije na kodo Evropskih skupnosti 229. len KZ-1 preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti 230. len KZ-1 preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji 231. len KZ-1
- gospodarsko poslovanje
- kreditni promet - lojalna konkurenca - trg kapitala - trg vrednostnih papirjev - trg drugih finannih instrumentov - naelo zaupanja
- gospodarsko poslovanje
preslepitev kupcev 232. len KZ-1 neupraviena uporaba tuje oznake ali modela 233. len KZ-1 neupraviena uporaba tujega izuma ali topografije 234. len KZ-1
- varstvo potronikov - lojalna konkurenca - pravica do imena - industrijska lastnina - industrijska lastnina - nova rastlinska sorta, zavarovana z lahtniteljsko pravico - poslovni promet - nadzor v gospodarstvu - naelo zaupanja - lojalna konkurenca - premoenje gospod. subjekta
ponareditev ali unienje poslovnih - gospodarsko poslovanje listin 235. len KZ-1 izdaja in neupraviena pridobitev poslovne skrivnosti 236. len KZ-1 vdor v poslovni informacijski sitem 237. len KZ-1 zloraba notranje informacije 238. len KZ-1 zloraba trga finannih instrumentov 239. len KZ-1 zloraba poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. len KZ-1 nedovoljeno sprejemanje daril 241. len KZ-1 nedovoljeno dajanje daril 242. len KZ-1 ponarejanje denarja 243. len KZ-1 ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev 244. len KZ-1 pranje denarja 245. len KZ-1 izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice 246. len KZ-1 uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice 247. len KZ-1 izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje 248. len KZ-1 davna zatajitev 249. len KZ-1 tihotapstvo - odnosi v gospod. subjektu - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje
- gospodarsko poslovanje
- naelo vestnosti in potenja pri gospodarskem poslovanju - naelo dobre vere in potenja pri gospodarskem poslovanju - lojalna konkurenca - naelo enakosti pri gospodarskem poslovanju - lojalna konurenca - valuta - vrednotnice - vrednostni papirji - trg kapitala - prepreitev vdora umazanega denarja v finanne in gospodarske tokove - premoenje fizinih oseb in gospodarskih subjektov - premoenje fizinih oseb in gospodarskih subjektov valuta vrednotnice vrednostni papirji trg kapitala
- gospodarsko poslovanje
- gospodarsko poslovanje
- ni mogoe doloiti
- plailni promet med fizinimi osebami - plailni promet med fizinimi osebami - finanni sistem drave - gospodarsko poslovanje
- glede na pravno zavarovane vrednote in dobrine, ki temeljijo na naelu zaupanja v gospodarstvu, lahko ista gospodarska kazniva dejanja razdelimo na tista, ki itijo gospodarsko poslovanje (zavarovane dobrine: naelo vestnosti in potenja, naelo enakosti, upnike terjatve, zaupanje v poslovni promet, nadzor v gospodarskem poslovanju, kreditni promet, trg kapitala) itijo odnose med gospodarskimi subjekti (zavarovane dobrine: lojalna konkurenca, enako obravnavanje upnikov, steajna masa, varstvo potronikov, industrijska lastnina) in itijo odnose v gospodarskem subjektu (zavarovane dobrine: premoenje gospodarskega subjekta, poslovna skrivnost)
KAZENSKA ODGOVORNOST
- kazenska odgovornost krivda => kazenska odgovornost je iri pojem, ki ga sestavljajo storitev KD ugotovljena krivda veljavna kaznivost (pomeni, da zakon ne izkljui kaznovanja) - dejstvo, da je nekdo izpolnil zakonske znake KD, za obsodilno sodbo in za izrek kazni ni dovolj => pogoj za uporabo kazni je, da se ugotovi storileva kazenska odgovornost - KZ-1 - pritevnost se nanaa na doloene storileve psihine lastnosti - v KZ-1 je opredeljena negacija pritevnosti nepritevnost, ki izkljuuje krivdo => 29. len KZ-1 kot bioloki razlog nepritevnosti se navajajo le duevne motnje in duevna nerazvitost kot nenormalna duevna stanja pritevnost je v kazenskem postopku domneva => ugotavljanje pritevnosti se zane ele, ko se pojavi dvom o storilevi pritevnosti v asu izvritve KD - krivda predstavlja storilev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kril - v naem pravnem sistemu je uveljavljeno normativno-psiholoko pojmovanje krivde => krivda je negativna vrednostna sodba o storilevem dejanju in hkrati oitek storilcu, da ni ravnal skladno s pravom, eprav bi to moral in mogel storiti - 24. len KZ-1 ta doloba uvaja jasno loevanje med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde => kazenska odgovornost se dokonno izrazi z izrekom zakonite kazenske sankcije, kar lahko temelji samo na prej izreeni krivdi - loimo dve vrsti krivde => naklep in malomarnost NAKLEP - 25. len KZ-1 - loimo direktni in eventualni naklep z direktnim naklepom ravna storilec, ki ve kaj dela in to tudi hoe z eventualnim naklepom ravna storilec, ki se zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa privoli v to posledico MALOMARNOST - 26. len KZ-1 - spremenjen koncept => malomarnost se po novem vee na storilevo ravnanje in ne na
prepovedano posledico! ne gre za odnos storilca do posledice, ampak za odnos do nevarnosti - 26/I: nova definicija malomarnosti
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, e storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliinah in osebnih lastnostih mora in je zmoen kaj storiti ali opustiti.
- 26/II: kriterij za loevanje malomarnosti od eventualnega naklepa
Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne.
- 26/III: kriterij za loevanje malomarnosti od nesrenega nakljuja
Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja.
- PAZI => nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku e vedno opredeljuje storilev odnos do posledice in ne do ravnanja!! - temeljna vrsta krivde, ki pride v potev praviloma pri vseh KD, je naklep - kaznivost malomarnosti => 27. len KZ-1 pri KD zoper gospodarstvo se lahko storilca kaznuje za KD, storjena iz malomarnosti le pri KD izdaje in neupraviene pridobitve poslovne skrivnosti po 236. lenu KZ-1 - malomarnostna KD so tista, pri katerih naklepna izvritev po sami naravi stvari ni mogoa => dejanja so v temeljni obliki izvrena le iz malomarnosti nobeno KD iz 24. poglavja nima narave malomarnostnega KD - poleg naklepa oz. malomarnosti je potrebna tudi zavest o nasprotnosti pravu (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal stari KZ) ugotovi se, ali se je storilec zavedal protipravnosti svojega dejanja in ali se je zavedal dejstva. da je dejanje, ki ga izvruje, opredeljeno kot KD - pojma kazenske odgovornosti in krivde sta povezana izkljuno s fizinimi osebami kot storilci KD - pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive => pod doloenimi pogoji so lahko spoznane odgovorne za KD
Primer 1 B kot direktor gospodarske drube A, d.o.o. v imenu te drube predloi banki neresnine podatke o premoenjskem stanju drube, in sicer v obliki ponarejene bilance stanja, ki je izkazovala visok dobiek drube v preteklem poslovnem letu. Druba A pa je dejansko poslovala s precejnjo izgubo. Direktor je tevilke v izpisu bilance stanja, ki mu ga je predloilo raunovodstvo, sam predrugail s pomojo pisalnega stroja. Banka je na podlagi teh podatkov drubi odobrila visoko posojilo, do katerega glede na svoje premoenjsko stanje druba ne bi bila upraviena. V tem primeru gre za pravi realni stek KD preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 1. odstavku 230. lena KZ-1 ter KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 1. odstavku 235. lena KZ-1.
Za obe kaznivi dejanju je lahko odgovorna tudi pravna oseba. ZOPOKD ne vsebuje pravil za odmero kazni v primeru steka kaznivih dejanj, zato je v tem primeru potrebno tudi za odmero kazni pravni osebi smiselno uporabiti dolobe 53. lena KZ-1. POZOR! e v tem primeru druba A ne bi mogla vraati posojila in bi banki s tem nastala premoenjska koda, bi lo za KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1.
- stek KD je samo navidezen, kadar se eno ali ve storilevih ravnanj lahko subsumira pod dva ali ve zakonskih opisov KD, vendar pride v potev le en zakonski opis KD, ki izkljuuje uporabo drugih zakonskih opisov oziroma lenov => v takem primeru torej steka ni, ampak gre le za eno KD - navideznost idealnega steka lahko povzroijo trije odnosi specialnost, subsidiarnost in konsumpcija ODNOS SPECIALNOSTI => specialni zakonski opis vsebuje elemente splonega zakonskega opisa, vendar je v specialnem zakonskem opisu eden ali ve zakonskih znakov postavljenih oje ali pa ta opis vsebuje e kakne druge elemente, ki specifirajo KD ODNOS SUBSIDIARNOSTI => pravilo lex primaria derogat legi subsidiariae pove, da se vedno, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo primarne norme, uporabi ta, medtem, ko pride subsidiarna norma v potev samo, e niso izpolnjeni pogoji za uporabo primarne ODNOS KONSUMPCIJE => pomeni, da je kriminalna koliina enega KD zajeta s kriminalno koliino drugega (glavnega) KD oziroma je s to kriminalno koliino tako stopljena, da v primerjavi z njo izgubi samostojnost
Primer 2 Gospodarska druba A, d.d. je pripravljala reklamno kampanjo za promocijo svojega novega kozmetinega izdelka. Teden dni pred zaetkom reklamne kampanje je konkurenna druba B, d.d., zaela iroko zastavljeno reklamno akcijo za istovrsten izdelek s podobnim imenom. Reklamna akcija drube B je bila v bistvenih tokah ista kot tista, ki jo je pripravljala druba A. Druba A je imela zaradi tega veliko premoenjsko kodo. Ob tem dogajanju so v drubi A postali pozorni na dejstvo, da so imeli v zadnjem letu precej teav z informacijskih sistemom, v delovanju katerega so se obasno pojavljale sumljive motnje. Uprava drube A je o tem obvestila policijo in dravno toilstvo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v zadnjih 12 mesecih s pomojo zapletenih programskih operacij vekrat vdrto v informacijski sistem drube A, pri emer so bili iz tega sistema kopirani podatki o novem produktu in o reklamni kampanji zanj. Organom pregona je na podlagi protokola IP uspelo ugotoviti, da so se vdori izvajali prek raunalnika, ki je bil lociran v eni od pisarn v drubi B, domnevni storilec pa naj bi bil sistemski administrator C, ki je bil v drubi B zaposlen. S tem KD so bili hkrati izpolnjeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj napada na informacijski sistem po 3. v zvezi s 1. odstavkom 221. lena KZ-1 ter vdora v poslovni informacijski sistem po 2. v zvezi s 1. odstavkom 237. lena KZ-1. Ker je KD vdora v poslovni informacijski sistem v primerjavi s KD napada na informacijski sistem lex specialis je stek med KD navidezen. Primer 3 B je kot direktor gospodarske drube A, d.o.o., z namenom, da obveznosti te drube do upnikov ne bi bile poplaane, glavnemu raunovodji naroil, naj vpisuje v poslovne knjige napane podatke in jih vodi tako, da iz njih ne bo mogoe ugotoviti dejanskega premoenjskega stanja drube A. Glavni raunovodja je to tudi storil in s tem navidezno poslabal premoenjsko stanje drube A kot dolnika, zato druba ni poravnala svojih obveznosti do upnikov in je bil zaradi tega na predlog upnikov zaet steajni postopek. Izpolnjeni so bili znaki dveh KD lanega steaja po 3. toki prvega odstavka 226. lena KZ-1 ter ponareditve ali unienja poslovnih listin po 1. odstavku 235. lena KZ-1. Primerjava obeh KD pokae, da je ponareditev listin zajeta oz. konzumirana v v KD lanega steaja, zato je stek med tema dvema KD zgolj navidezen in se storilca obravnava po 226. lenu KZ-1.
- dejavniki, ki povzroijo navideznost realnega steka nekaznivo predhodno ravnanje nekaznivo naknadno ravnanje => storilec z novim KD uresnii namen, ki ga je imel z izvritvijo prvotnega KD, pri emer z naknadnim dejanjem ne sme biti ogroena druga pravna vrednota/dobrina kot s prvotnim dejanjem sestavljeno kaznivo dejanje => opis doloenega KD je sestavljen iz opisov dveh ali ve drugih, sicer samostojnih KD (med istimi GKD tega primera ni) kolektivno kaznivo dejanje => gre za doloanje izvritvenih nainov KD z uporabo nedovrnih glagolov (kdor razpeava, kdor se ukvarja,...) => v teh primerih serijska protipravna dejavnost pomeni eno KD po volji zakona - nadaljevano KD je poseben primer navideznega steka => 54. len KZ-1
kazniva dejanja s podroja varstva konkurence kazniva dejanja s podorja varstva industrijske lastnine kazniva dejanja, povezana z vrednostnimi papirji zloraba poloaja ali pravic (kot lex generalis) ostala ista GKD
- zdruuje dve kaznivi dejanji iz starega KZ => lani steaj + povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem vrsta KD glede na storilca - kdor => de iure to pomeni, da je lani steaj splono KD, katerega storilec je lahko vsaka oseba, ki je lahko subjekt kazenskega prava de facto je treba izhajati iz dejstva, da je krog steajnih dolnikov omejen => ZFPPIPP doloa, da je steajni postopek dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, e ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugae doloeno ( osebni steajni postopek in postopek steaja zapuine) tako bodo storilci tega KD najpogosteje osebe, ki zasedajo v pravnih osebah take poloaje, da so pristojne za izraanje volje p.o. o razpolaganju s premoenjem p.o. - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 3. odstavek => huja posledica velika premoenjska koda izvritveni naini A/ navidezno ali dejansko poslabanje premoenjskega stanja storilca ali drugega dolnika tako da (226/I) - storilec premoenje ali njegov del, ki sodi v steajno maso, navidezno proda, brezplano odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali unii; - storilec sklene lano pogodbo o dolgu ali prizna neresnine terjatve; - storilec prikrije, unii, predrugai ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoenjskega stanja vsi trije izvritveni naini kaejo, da gre za komisivno KD B/ storilec sebe ali drugega spravi v poloaj plailno nesposobnega tako da (226/II): - nesmotrno troi sredstva - se ezmerno zadoluje, - pravoasno ne izterja dolgov, - sklepa kodljive pogodbe, - neodplano ali navidezno prenaa premoenje na druge osebe ali - na drug nain zmanjuje vrednost svojega premoenja ali premoenja oz. podjetja, ki ga upravlja praviloma gre tudi po tem odstavku za storitveno KD, vendar pri izvritvenemu nainu iz 6. toke ne moremo opustiti tudi opustitvenega naina
- posledica => povzroitev steaja ali izbrisa gospodarske drube iz SR ex offo brez likvidacije vrsta in oblika krivde - direktni naklep / namerni delikt A/ namen, da obveznosti ne bi bile plaane (226/I) gre za namerni delikt => storilec mora delovati z namenom, da obveznosti ne bi bile plaane po sami naravi stvari pa je steaj lahko zajet v storilevi krivdi storilev namen je de facto mogoe razumeti kot namen generalno okodovati upnike, hkrati pa sebi ali komu drugemu pridobiti premoenjsko korist B/ namen okodovati upnike (226/II) storilev namen mora obsegati zavest, da on sam ali kdo drug kot planik ni zmoen plaila, ter posamezni izvritveni nain ni potrebno, da bi bili s storilevim naklepom zajeti tudi dejstvi nastanka steaja ter velike premoenjske kode za upnike morebitne blanketne norme - presojanje lanega steaja oziroma pogojev za ex offo izbris iz sodnega registra temelji na pravilih steajnega prava (ZFPPIPP, ZZavar, ZZ, Zban ipd.) predpisane kazni - za to KD je po prvem in drugem odstavku za fizine osebe predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do petih let e pa nastane velika premoenjska koda, pa se storilec kaznuje z zaporom od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - naziv tega kaznivega dejanja je varljiv => steaj, ki ga povzroi storilec z natetimi izvritvenimi ravnanji ni laen forumulacija lani steaj ponazarja zgolj dejstvo, da storilec z doloenim protipravnim namenom in z doloenimi izvritvenimi ravnanji bodisi umetno, navzven, bodisi v nasprotju z realnim stanjem vzpostavi vsaj enega od dveh steajnih razlogov, ki jih doloa ZPPSL - to KD je dokonano, ko steajni senat izda sklep o zaetku steajnega postopka oz. ko je oklic o zaetku steajnega postopka nabit na oglasno desko sodia zgolj uvedba steajnega postopka z vloitvijo pisnega predloga za zaetek tega postopka, ne zadostuje za dokonanje tega KD => KZ-1 doloa, da storilec s svojim pripravnim ravnanjem povzroi steaj - besedna zveza in s tem povzroi steaj zahteva nujno ugotovitev vzrone zveze med konkretnim poslabanjem premoenjskega stanja in steajem e se ugotovi, da steaj ni posledica storilevega ravnanja in je steajni razlog nastal zaradi kakih drugih okoliin, KD ni podano odgovornost pravne osebe - odgovornost gospodarske drube za KD lanega steaja je vezano na njeno okorianje s KD ali na dolozno ali malomarno ravnanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - pri osebnih drubah (d.n.o., k.d.) so glede KD lanega steaja kot morebitni storilci v prvi vrsti izpostavljeni osebno odgovorni drubeniki v primeru d.n.o. je realneje priakovati, da se bodo za KD lanega steaja odloili vsi drubeniki hkrati ali pa bodo pri tem vsaj sodelovali k.d. lahko spravi v steaj komplementar, pri tem pa mu morajo do neke mere pomagati komanditisti - pri kapitalskih drubah pa je doloitev storilca KD odvisna od organizacijske sheme posamezne gospodarske drube - formalni pogoj za odgovornost p.o. => v zvezi s tem KD je mogoe ugotoviti, da izvritvena ravnanja tega KD storilci lahko storijo samo v imenu drube, morda e na njen raun, zagotovo pa ne v njeno korist gospodarska druba po izvedenem steajnem postopku namre preneha obstajati => od tega ne
more imeti nobenih koristi - lahko pride do situacije, ko je KD lanega steaja storjeno v imenu ene gospodarske drube, ki med steajem preneha, ter na raun oz. v korist druge gospod. drube, ki je hkrati pravna naslednica drube, ki je prenehala tej drugi drubi se lahko izreejo sankcije za lani steaj, za katerega je sicer odgovorna prva druba
vrsta KD glede na storilca - glede na opredelitev storilca je to splono KD => KZ-1 v prvem in drugem odstavku storilca oznauje z besedo kdor iz prvega odstavka izhaja, da lahko to stori samo oseba pri opravljanju gospodarske dejavnosti => oseba, ki ima v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko odloa o izplailu oz. poplailu dolga (lahko sprejema odloitve o ravnanju s premoenjem oz. sredstvi dolnika, ki je postal nezmoen plaila) pri opredelitvi storilca v drugem odstavku pa ni izrecno navedeno, da je lahko dejanje izvreno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => po tem odstavku lahko stori to dejanje vsaka oseba, ki je subjekt kazenskega prava (prednost se da jezikovni razlagi) e bi zakonodajalec elel omejiti krog potencialnih storilcev tega dejanja na subjekte iz gospodarstva, bi tudi v tem primeru moral doloiti, da se kaznuje kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti... dejanje iz drugega odstavka je ire glede monega kroga storilcev gre za kompleksno GKD - za to KD je lahko odgovorna tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblih tega KD - to KD je mogoe teti kot lex specialis v razmerju do KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1 izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini (ob predpogoju zavesti, da je storilec sam ali kdo drug postal nezmoen za plailo) so - izplailo dolga iz zadolenega premoenja z namenom spraviti doloenega upnika v ugodneji poloaj ali kakno drugano ravnanje za dosego istega namena (1. odstavek), - priznanje neresnine terjatve z namenom izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek); - sestava lane pogodbe z namenom izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek) - drugo goljufivo dejanje za dosego namena izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek) to KD je v splonem doloeno kot storitveno/komisivno KD krog izvritvenih ravnanj pa tako po prvem kot drugem odstavku ni sklenjen => v obeh primerih je predvidena monost uporabe analogije intra legem drugano ravnanje, drugano goljufivo ravnanje - posledica => velika premoenjska koda (drugim) upnikom vrsta in oblika krivde - to je naklepno KD - glede na to, da mora storilec vedeti, da je sam ali kdo drug kot dolnik postal nezmoen plaila, in namenoma spraviti kaknega upnika v ugodneji poloaj oz. namenoma izigrati in okodovati upnike, je mogoe trditi, da je edina mona oblika krivde direktni naklep/namerni delikt v tem naklepu mora biti poleg posameznega izvritvenega naina zajeta povzroitev velike premoenjske kode upnikom morebitne blanketne napotitve - neposrednih blanketnih napotitev ni, razlaga zakonskega znaka postal nezmoen plaila pa terja poznavanje doloil ZFPPIPP predpisane kazni - za KD okodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana zaporna kazen do petih let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja
e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
nekateri vidiki zakonskega opisa - KD okodovanja upnikov lahko uvrstimo med insolvenna KD, ker je lahko storjeno v okviru gospodarskega subjekta, ki je postal nezmoen plaila, torej nelikviden => kratkorono plailno nesposoben insolventen => dolgorono plailno nesposoben, ali celo prezadolen => skrajni finanni poloaj dolgorone plailne nesposobnosti - uvrstitev med insolvenna KD je zgolj pogojna, ker to KD ni povezano z ustvarjanjem ali vzdrevanjem plailne nesposobnosti KD okodovanja upnikov je namre povezano s kritvijo doloenih pravil, ki subjekte zavezujejo h enakopravnemu obravnavanju upnikov - KD okodovanja upnikov po prvem odstavku pomeni kritev dolnosti enakega obravnavanja upnikov => doloilo o obveznosti enakega obravnavanja upnikov vsebuje ZFPPIPP - ali je to KD lahko storjeno v asu, ko je nad dolnikom e zaet steajni postopek da, vendar gre v tem primeru za drugaen krog monih storilcev ko je nad dolnikom e zaet steajni postopek, vodilne osebe v tem toniku dejansko nimajo ve monosti dajati prednosti posameznim upnikom => to lahko stori steajni upravitelj (tudi dejavnost steajnega upravitelja je mogoe teti kot v sklop opravljanja gospodarske dejavnosti) - najpogosteje pa bo do tega KD prilo v fazi pred uvedbo steajnega postopka, izvrile pa ga bodo osebe, ki imajo v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko odloajo o izplailu oz. poplailu dolga (lahko sprejemajo odloitve o ravnanju s premoenjem oz. sredstvi dolnika, ki je postal nezmoen plaila) - v kazenskem pravu ni vano, ali okorieni upnik ve ali bi moral vedeti za dolnikovo slabo ekonomsko stane => storilec mora vedeti, da je sam ali kdo drug kot planik postal nezmoen plaila + naklepno dajati prednost enemu od upnikov + se zavedati, da bo z njegovim ravnanjem ostalim upnikom povzroena velika premoenjska koda
A, ki je bil zaposlen kot natakar in je prejemal meseno plao 700 EUR neto, si je nenehno sposojal veje koliine denarja od znancev. Poleg tega je imel odprt TRR na treh razlinih bankah, povsod je koristil limit in maksimalne kratkorone kredite. Denar je zapravljal v igralnicah. Dejstvo, da je do vratu zadolen na razlinih koncih, je skrbno prikrival in posojilodajalcu ob vsakem novem posojilu zagotavljal, da potrebuje denar za plailo davka na dediino, ki jo je dobil po teti iz tujine. eprav je vedel, da posojil s svojimi rednimi dohodki ne bo mogel vrniti in da nima dovolj premoenja za poplailo dolgov, teto v tujini pa si je izmislil, je najemal posojila vse dotlej, dokler ni njegov dolg pri enajstih fizinih osebah in treh bankah dosegel 60.000 . Vpraanje: ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje okodovanja upnikov?
vrsta KD glede na storilca - KD je doloeno kot splono KD => zakonski opis se zane z besedo kdor iz celotnega opisa KD pa je mogoe razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pri tem zasedajo takne poloaje, da lahko sklepajo takne sporazume - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini => ravnanje v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, in sicer: - kritev prepovedi omejevalnih sporazumov med podjetji - zloraba prevladujoega poloaja enega ali ve podjetij - ustvarjanje prepovedane koncentracije podjetij alternativno doloeni izvritveni naini => gre za storitveno KD - posledice - prepreena ali pomembno ovirana ali izkrivljena konkurenca v RS ali na trgu EU ali njegovem pomembnem delu; ali - pomemben vpliv na trgovino med dravami lanicami EU vrsta in oblika krivde - KD je opredeljeno kot izkljuno naklepno dejanje => podan mora biti direktni naklep direktni naklep mora obsegati izvritveni nain - velika premoenjska koda za udeleeno podjetje ali drugo podjetje pri tem KD predstavlja objektivni pogoj kaznivosti => ni treba, da je zajeta v storilevem naklepu morebitne blanketne napotitve - za pravilno razumevanje izvritvenih nainov je treba poznati dolobe ZPOmK-1 prepovedani omejevalni sporazumi => prepovedani in nini so sporazumi, katerih cilj ali uinek je prepreevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije; zlasti je prepovedano neposredno ali posredno doloati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnini napredek ali nalobe doloati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo e dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje niso povezane s predmetom te pogodbe razdeliti trg ali vire nabave med udeleenci zloraba prevladujoega poloaja => zlorabo prevladujoega poloaja pomenijo zlasti posredno ali neposredno doloanje nepotenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepotenih poslovnih pogojev omejevanje proizvodnje, trgov ali tehninega napredka v kodo potronikov uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje niso povezane s predmetom teh pogodb prepovedana koncentracija podjetij => za koncentracijo gre pri trajnejih spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer pri zdruitvi dveh ali ve predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali kadar ena ali ve fizinih oseb, ki e obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali ve podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoenja, s pogodbo ali kako drugae pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali ve podjetij ali kadar dve ali ve neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljim trajanjem predpisane kazni - za to KD je za fizino osebo predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do 5 let
- pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - problem => (pre)iroki pojmi razmerje oz. razmejevanje s prekrki zoper konkurenco
malce za razmislek: Ali je lahko storilec tega kaznivega dejanja samostojni podjetnik? PRESLEPITEV PRI PRIDOBITVI POSOJILA ALI UGODNOSTI (230. LEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD je doloeno kot splono KD, ampak glede na to, da je kazniva le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti za opravljanje gospodarske dejavnosti, pa lahko to KD de facto storijo le osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ali sodelujejo pri taki dejavnosti - z drugim odstavkom je jasno doloeno, da je posebej kazniva nenamenska uporaba goljufivo pridobljenih sredstev - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev posojila, investicijskih sredstev, subvencij ali druge ugodnosti, predloi neresnine ali nepopolne podatke o premoenjskem stanju, bilancah, dobiku ali izgubi, ali druge podatke, ki so pomembni za odobritev posojila ali ugodnosti (1. odstavek storitveni delikt) - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev takne ugodnosti, v prejnji toki natete podatke zamoli (1. odstavek opustitveni delikt) - nenamenska uporaba s preslepitvijo pridobljenega posojila (2. odstavek storitveni delikt)
Za razmislek: kakno vlogo ima pri kaznivem dejanju iz 230. lena KZ-1 dejstvo, ali posojilojemalec npr. najeto posojilo odplauje ali ne?
vrsta in oblika krivde - to KD je v obeh odstavkih opredeljeno kot naklepno KD po prvem odstavku mora storilev naklep obsegati dejstvo, da posojilojemalec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila ali druge ugodnosti + posamezni izvritveni nain po drugem odstavku pa mora storilev naklep zajemati dejstvo, da se posojilo ali druga ugodnost uporablja v druge namene, kot so bili dogovorjeni morebitne blanketne napotitve
- jih ni
predpisane kazni - po prvem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let, za dejanje po drugem odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do enega leta - pravni osebi je tako za KD po prvem kot drugem odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - kot druge ugodnosti je mogoe opredeliti zlasti dravne pomoi, ki sodijo v iri kontekst konkurennega prava => drava mora vasih posei v gospodarsko dogajanje tudi z razlinimi oblikami dravne pomoi zaradi neenakomernega razvoja obmoij, zaradi teavnega poloaja kakne gospodarske panoge,... za denarno pomo ni dana ali obljubljena nasprotna dajatev => zato pogosto izkrivljajo konkurenco - bistvo kaznivosti pri tem KD je v pridobitvi posojila ali ugodnosti z zavajanjem posojilodajalca e zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta na podlagi predloitve neresninih podatkov pridobi
za gospodarski subjekt banno posojilo, pa gospodarski subjekt skupaj z obrestmi korektno in v rokih odplauje posojilo, e to ne pomeni ekskulpacije zakonitega zastopnika e pa gospodarski subjekt ne more odplaevati posojila, pridobljenega na podlagi lanih podatkov, pa bo podano KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1 v tem primeru je celotna kriminalna koliina preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti zajeta v poslovni goljufiji
Gospodarska druba A d.d. je kandidirala za ugodno posojilo na razpisu EU, in sicer z namenom pridobitve sredstev za zagon nove proizvodne linije. Vsi posredovani podatki pristojnim institucijam so bili korektni. Druba je posojilo dobila, nato pa je njen direktor odredil, da bodo denar namesto za novo proizvodno linijo porabili za nakup stanovanjsko-poslovnega objekta. Ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje iz lena 230 KZ-1? Kakna vpraanja se pojavljajo ob tem?
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splono KD => iz opisa KD je mogoe razbrati, da bodo storilci tega dejanja kupcem nasprotne stranke prodajalci oz. ponudniki storitev - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik KD => kljub temu, da gre za tri odstavke, so le-ti namenjeni inkriminaciji razlinih izvritvenih nainov tega KD - KD preslepitve kupcev lahko tejemo kot lex generalis v primerjavi s KD proizvodnje in prometa kodljivih sredstev za zdravljenje in KD proizvodnje in prometa zdravju kodljivih ivil in drugih izdelkov izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini - veji obseg razpeevanja izdelkov z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga (1. odstavek) - veji obseg razpeevanja izdelkov, ki niso toliko teki ali takne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva (1. odstavek) - veji obseg razpeevanja izdelkov brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, e je takna oznaka predpisana (1. odstavek) - sklepanje pogodb z lanimi navedbami o dobavnem roku ali nainu izpolnitve obveznosti kot bistvenem sestavnem delu pogodbe (2. odstavek) - lana objava, da je cena blaga zniana, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zviale oziroma druga lana reklama (3. odstavek) vsi izvritveni naini kaejo, da je preslepitev kupcev storitveno KD vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => izvreno je lahko le z obliko direktnega naklepa pri dejanju po prvem in tretjem odstavku mora storilev naklep obsegati e namen, da bi preslepil kupce => namerni delikt morebitne blanketne napotitve - predpisi, ki doloajo obvezno oznaevanje vsebine, vrste, izvora, kakovosti ali trajanja izdelka predpisane kazni - za dejanje po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let - za dejanje po tretjem odstavku pa je zagroena samo denarna kazen kot glavna kazen - pravni osebi se za KD po vseh treh odstavkih lahko izree denarna kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - KD preslepitve kupcev je povezano s konkurennim pravom zlasti v delu, ki inkriminira lano reklamiranje - pri tem KD ni izrecno zapisano, da je lahko izvreno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => na to
lahko sklepamo iz narave KD KD lahko izvri le tisti, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo - razmejevanje KD preslepitve kupcev od KD goljufije => preslepitev in goljufija sta podobni KD, vendar ne enaki bistvena razlika med njima je v tem, da pri preslepitvi kupcev storilec ne zasleduje premoenjskih koristi, ampak deluje z namenom, da bi preslepil kupce e storilec soasno razvije tudi namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist (v primeru prodaje izdelkov), sta tako namen preslepitve kupcev kot posamezni izvritveni nain zajeta v namenu pridobitve protipravne premoenjske koristi ter izvritvenih nainih goljufije => storilec odgovarja samo za KD goljufije
so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo doloiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev. predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana zaporna kazen do treh let - za kvalificirano obliko KD po tretjem odstavku pa je prepisana za storilca kazen zapora do 5 let - za dejanje, izvreno iz malomarnosti po 4. odstavku, pa je za storilca predpisana zaporna kazen do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 4. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 3. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik => v prvem in drugem odstavku sta opredeljeni variaciji temeljne oblike tega KD - tretji odstavek doloa obvezen odvzem predmetov izvritveni nain - zakonsko doloeni izvritveni naini (vsi so moni le pri gospodarskem poslovanju) - neupraviena uporaba tuje firme, znamke, geografske oznabe ali druge posebne oznake za blago ali storitev (1. odstavek) - uporaba bistvenega dela tuje firme, znamke, geografske oznabe ali druge posebne oznake za blago kot svojo firmo, znamko ali drug znak za oznaevanja blaga ali storitev (1. odstavek) - neupraviena uporaba tujega modela (2. odstavek) izvritveni naini kaejo, da je to KD doloeno kot storitveni/komisivni delikt vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno kaznivo dejanje => direktni naklep storilev naklep mora obsegati dejstvo neupraviene uporabe tuje razlikovalne oznake morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje ZIL-1 predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za storilca fizino osebo predpisana zaporna kazen do treh let pravni osebi je za to dejanje mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - vsebino posamezne pravice industrijske lastnine kakor tudi pojem neupraviene uporabe je potrebno presojati na podlagi predpisov s podroja PIL - firma = ime, pod katerim posluje gospodarska druba druba ima interes, da se firma drube pojavlja skupaj s proizvodi ali storitvami => v zavesti potronikov je firma celo bolj prisotna kot pa gospodarska druba sama firma med drugim ne sme vsebovati besed ali znakov, ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca - z znamko je zavarovan kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati (besede, vkljuno z osebnimi imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko blaga ali njihove embalae, in kombinacije barv kot tudi kakrnakoli kombinacija takih znakov) znamke so pri prometu blaga in storitev izjemnega pomena => navadno so sinonim za doloeno stopnjo kakovosti blaga ali storitev znamka daje imetniku izkljuno pravico do njene uporabe in druge izkljune pravice imetnik znamke je upravien prepreiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseeni z znamko katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vkljuuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseeni z znamko, e ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in e bi uporaba takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali okodovala znaaj ali ugled znamke neupraviena uporaba znamke pomeni poseganja v ta upravienja - geografska oznaba = oznaka, ki oznauje, da blago izvira z doloenega ozemlja, obmoja ali kraja na tem ozemlju, e je kakovost, sloves ali kakna druga znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla kot geografska oznaba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splono znano kot oznaba, da blago izvira iz doloenega kraja ali obmoja krilci pravic so lahko tako neupravieni proizvajalci kot tudi upravienci sami, e na trg poiljajo
manjvredno blago, ki ne ustreza pogojem in geografske oznabe v tem primeru upravienec ne stori KD neupraviene uporabe tuje oznake ali modela => lahko bi lo, e so izpolnjeni zakonski znaki, za KD preslepitve kupcev registrirana geografska oznaba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko oznabo uporaba registrirane geografske oznabe je prepovedana, e blago ne izvira iz kraja, ki ga oznauje doloena geografska oznaba
- model => predmet varstva modela je videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz znailnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem kot izdelek se tejejo tako industrijski kot obrtni izdelki imetnik modela ima izkljuno pravico, da model uporablja => uporaba se nanaa predvsem na gospodarsko izkorianje - izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvaanje, izvaanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaa, ali skladienje takega izdelka v te namene pravico, da preprei tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo neupraviena uporaba pomeni krenje teh pravic - razmerje s KD preslepitve kupcev => KD neupraviene uporabe tuje oznake ali modela je v primerjavi s KD preslepitve kupcev lex specialis
- patent zagotavlja imetniku naslednje izkljune pravice e je predmet patenta proizvod => prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo zadevni proizvod e je predmet patenta postopek => prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom neupraviena uporaba tujega izuma pomeni kritev teh patentnih pravic - za neupravieno uporabo pa ni mogoe teti doloenih dejanj, na katere se pravice patenta ne nanaajo => npr. na dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanaajo na predmet patenta, ne glede na njihov konni namen neposredno posamino pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravnikim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanaajo na tako pripravljeno zdravilo - topografija polprevodnikega vezja = enolino doloeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodnikega vezja, pri emer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodnikih elementov na plasteh, ne glede na to, na kaken nain je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali izraena na kaken drug nain - topografija se lahko zavaruje, e je izvirna topografija je izvirna, e je rezultat lastnega ustvarjalnega napora ter ob asu nastanka ni bila znana iz vsakodnevne rabe v industriji - topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topografij - neupraviena uporaba topografije pomeni poseganje v pravice nosilca zavarovane topografije => nosilec zavarovane topografije pridobi izkljune pravice gospodarskega izkorianja, vkljuno s pravico, da dovoli ali prepove naslednja dejanja reprodukcijo topografije na kakrenkoli nain ali v kakrnikoli obliki uvoz, prodajo ali kakrnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije ali polprevodnikega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevodniko vezje z zadevno topografijo - lahtniteljska pravica je pravica, ki se pridobi z zavarovanjem sorte - lahtnitelj je fizina oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizinimi osebami - sorta se zavaruje s pridobitvijo lahtniteljske pravice - dovoljenje imetnika lahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte pridelovanje ali razmnoevanje priprava materiala zavarovane sorte za razmnoevanje ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trenja, izvoz in uvoz ter shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene - teje se, da lahtniteljska pravica ni krena, e se zavarovana sorta izkoria oziroma se z njo razpolaga v zasebne nepridobitne namene v poskusne namene za lahtnjenje nove sorte
- pojmi
LISTINA (99/V KZ-1) POSLOVNA LISTINA (235/I KZ-1) VREDNOSTNI PAPIR (?KZ-1) => KZ-1 tega pojma ne definira (glej zgoraj) - vrednotnica je definirana v 244. lenu KZ-1 - loimo lahko KD, katerih objekt/predmet napada so vrednostni papirji, ter KD, katerih objekt napada je trg vrednostnih papirjev - KD, katerih posredni ali neposredni objekt napada so (med drugim) vrednostni papirji ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. len KZ-1) izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje (248. len KZ-1) izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice (246. len KZ-1) niso ista GKD
neposredni objekt varstva je vrednostni papir le pri KD ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. lenu KZ-1 pri ostalih KD so vrednostni papirji zgolj sredstvo za dosego neke premoenjske koristi
- KD, katerih predmet napada je trg vrednostnih papirjev BORZNI DELIKTI preslepitev pri poslovanju v vrednostnimi papirji (231. len KZ-1) zloraba notranje informacije (238. len KZ-1) zloraba trga finannih instrumentov (239. len KZ-1) - borza je v lainem jeziku sinonim za trg vrednostnih papirjev - izraza borzni delikt v posebnem delu KZ-1 => ta izraz se uporablja kot skupni izraz za ta KD
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splono KD, ki ga lahko stori vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - e primerjamo le dejanji iz drugega in tretjega odstavka, lahko ugotovimo, da je v drugem odstavku opredeljeno temeljno KD ponarejanja in uporabe vrednostnih papirjev v tretjem odstavku pa je vsebovana kvalificirana oblika izvritveni naini - izvritveni naini KD po drugem odstavku so ponarejanje vrednostnih papirjev (materialna falsifikacija = ne izvira od osebe, ki je na njem navedena kot izdajatelj) sprememba pravih vrednostnih papirjev z namenom, da bi ga uporabil kot pravega ali da bi ga dal v uporabo komu drugemu uporaba vrednostnih papirjev kot pravih pridobitev vrednostnih papirjev z namenom, da se uporabijo kot pravi gre za storitveni delikt vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => direktni naklep => storilev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvritvenega naina - jih ni morebitne blanketne napotitve
predpisane kazni - za KD po drugem odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora od 1 do 8 let, za dejanje po 3. odstavku pa kazen zapora 1 do 10 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska
dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
izvritveni naini izdelava pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic pridobitev pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic prodaja pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic dajanje v uporabo pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic
vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => direktni naklep => storilev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvritvenega naina - jih ni morebitne blanketne napotitve
predpisane kazni - za to KD je za fizino osebo predpisana zaporna kazen do 2 let - pravni osebi je za to dejanje mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
IZDAJA NEKRITEGA EKA IN ZLORABA BANNE ALI KREDITNE KARTICE (246. LEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - splono KD, ki ga lahko izvri vsakdo, ki razpolaga s ekom, banno ali kreditno kartico - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. in 2. odstavku sta temeljni obliki tega KD - KD po 3. odstavku pa je kvalificirana oblika KD - so
izvritveni naini
izdaja nekritega eka, pri emer storilec ve, da ek ni krit (1. odstavek) dajanje nekritega eka v promet, pri emer storilec ve, da ek ni krit (1. odstavek) uporaba banne kartice za dvig gotovine na bannem avtomatu, pri emer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem raunu (2. odstavek) uporaba kreditne kartice, pri emer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem raunu (2. odstavek) izvritveni naini kaejo, da gre za storitveni delikt
- banne kartice so kreditne ali plailne plailne kartice so kartice, s katero lastnik plaa blago ali storitev, za znesek plaila pa banka, ki je kartico izdala takoj obremeni njegov banni raun kreditne kartice pa so kartice, s katero imetnik plaa blago ali storitev, njegovo obveznost pa zaasno prevzame banka, imetnik pa plaa banki porabljeni znesek ele po preteku doloenega asa vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => direktni naklep morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana kazen zapora do 5 let v primeru pridobitve velike premoenjske koristi pa je predpisana kazen zapora od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
KAZNIVA DEJANJA, KATERIH OBJEKT VARSTVA JE TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
- trne manipulacije so nedovoljena ravnanja na trgu vrednostnih papirjev => opredeljuje jih ZTVP-1 - nihe ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju s finannimi instrumenti ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napana oziroma zavajajoa predstava pri drugih udeleencih na trgu finannih instrumentov o 1. ponudbi ali povpraevanju oziroma ceni ali prometnosti posameznega oziroma ve finannih instrumentov, ali 2. lastnostih posameznega oziroma veih finannih instrumentov, ali 3. izdajatelju posameznega oziroma veih finannih instrumentov
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - naeloma je to KD opredeljeno kot splono KD, vendar je priakovati, da bodo najve teh KD povzroili izdajatelji vrednostnih papirjev in borzni posredniki - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljena temeljna oblika KD, v 2. pa je vsebovano kvalificirano KD izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini (moni le pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in drugimi finannimi instrumenti, in sicer z objavo v prospektu, letnem poroilu ali na drug podoben nain) laen prikaz premoenjskega stanja laen prikaz podatkov o dobiku ali izgubi laen prikaz drugih podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost delnic, drugih vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov - kot hkratni sestavni del vseh navedenih izvritvenih nainov je potrebno opredeliti tudi zapeljevanje ene ali ve oseb k nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev! - izvritveni naini kaejo, da je to KD doloeno kot storitveno/komisivno KD vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izkljuno naklepno KD direktni naklep => storilev naklep mora obsegati lano prikazovanje podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost VP + dejstvo, zapeljevanja ene ali ve oseb h nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev - za KD po drugem odstavku mora naklep obsegati tudi dejstvo pridobitve velike premoenjske koristi morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI)
predpisane kazni - za temeljno obliko KD po prvem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let za kvalificirano dejanje pa storilcu grozi kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 2. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD => iz opisa KD izhaja, da je krog monih storilcev razlien po prvem odstavku lahko KD izvrijo le osebe, ki pridobijo notranjo informacijo v zvezi s svojim poloajem pri pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastnikim deleem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti po drugem odstavku pa so moni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki na zakonit ali nezakonit nain pridejo do notranje informacije po 3. odstavku pa so moni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki nepooblaene pridejo do notranje informacije - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1., 2. in 3. odstavku so opredeljene temeljne oblike KD - v 4. odstavku je opredeljeno kvalificirano KD izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini pridobitev notranje informacije* in njeno izkorianje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta storilec lahko ta nakup izvri zase ali za koga drugega, posredno (preko lana borze) ali pa neposredno, e storilec deluje v okviru lana borze (1. odstavek) sporoitev notranje informacije nepoklicani osebi (2. odstavek) priporoilo posredne ali neposredne pridobitve ali odsvojitve vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta tretji osebi, pri emer je podlaga za to priporoilo notranja informacija (2. odstavek) nepooblaena pridobitev notranje informacije in njeno izkorianje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta storilec lahko ta nakup izvri zase ali za koga drugega, posredno (preko lana borze) ali pa neposredno, e storilec deluje v okviru lana borze (3. odstavek) * Pri tem izvritvenem nainu je pomembno, da se kaznuje le storilec, ki notranjo informacijo pridobi: - v zvezi s svojim poloajem pri izdajatelju vrednostnega papirja, ali - v zvezi z lastnikim deleem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, ali - v zvezi s svojo zaposlitvijo, ali - pri opravljanju dejavnosti! vrsta in oblika krivde - doloeno je kot izkljuno naklepno KD direktni naklep => naklep storilca mora obsegati zavedanje, da nezakonito razpolaga z notranjo informacijo + vse elemente posameznega izvritvenega naina v primeru dejanja po 4. odstavku pa mora obsegati naklep e dejstvo velike vrednosti vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI) - finanni instrumenti so prenosljivi vrednostni papirji
instrumenti denarnega trga enote kolektivnih nalobenih podjemov doloene opcije, terminske pogodbe, posli zamenjave in drugi izvedeni posli izvedeni finanni instrumenti za prenos kreditnega tveganja finanne pogodbe na razlike ...
- notranja informacija = vsaka natanna informacija, ki se nanaa posredno ali neposredno na enega ali ve izdajateljev finannih instrumentov ali na enega ali ve finannih instrumentov, ki e ni postala dostopna javnosti oziroma, ki e ni bila javno objavljena, in ki bi, e bi postala znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na cene teh finannih instrumentov oziroma na ceno iz njih izvedenih finannih instrumentov - teje se, da je notranja informacija natanna, e navaja obstojea dejstva oziroma okoliine, ali dejstva oziroma okoliine, za katere se utemeljeno priakuje, da bodo nastopili, ali dogodek, ki se je zgodil oziroma se utemeljeno priakuje, da se bo zgodil, in se na njeni podlagi lahko sklepa, da bi lahko ta dejstva, okoliine ali dogodek vplivali na ceno finannega instrumenta oziroma na ceno z njim povezanih izvedenih finannih instrumentov - notranja informacija, ki bi lahko imela pomemben vpliv na ceno finannega instrumenta ali z njim povezanih izvedenih finannih instrumentov, je tista informacija, ki bi jo razumen vlagatelj upoteval pri svoji nalobeni odloitvi, e bi bila ta informacija dostopna javnosti - organizirani trg = trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov za borzni trg in prosti trg se teje, da sta organizirana trga borzni trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi prosti trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi predpisane kazni - za KD po 1., 2. in 3. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 3 let za KD po 4. odstavku pa je predpisana kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 3. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 4. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
ZLORABA POLOAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. LEN KZ-1
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko stori samo tisti, ki vodi ali nadzoruje gospodarsko dejavnost - vodenje gospod. dejavnosti opravljanju gospod. dejavnosti pri vodenju gospod. dejavnosti je miljeno poslovodstvo oz. vodenje poslov => to opravljajo organi, ki so pooblaeni, da vodijo posle pri d.n.o. so to drubeniki, pri k.d. komplementarji, pri d.d. uprava ali upravni odbor in pri d.o.o. poslovodje za opravljanje dejavnosti so zadoleni vsi, ki delajo za drubo, za izvajanje temeljnih trnih gospodarskih funkcij v drubi pa so zadoleni lastniki kapitala, nadzorni svet, poslovodja ali uprava drube z novo opredelitvijo je poloaj kot predmet zlorabe omejen na top management - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. odstavku je temeljno KD - KD po drugem odstavku je kvalificirana oblika KD okoliini zaradi katerih je dejanje teje => velika premoenjska koda oz. velika premoenjska korist (objektivna okoliina) + dodatni namen storilca, da da dosee veliko premoenjsko korist oz. povzroi veliko premoenjsko kodo (subjektivna okoliina) - KD po 3. odstavku je privilegirana oblika KD laje je, ker storilec deluje z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi nepremoenjsko korist izvritveni naini - so zloraba poloaja ali danega zaupanja glede razpolaganja s tujim premoenjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti prestop meja pravic (prekoraitev pooblastil) opustitev oprave svoje dolnosti (=> opustitveno KD; storilec opusti dejanje, h kateremu je zavezan na podlagi predpisov, splonih aktov) - nastanek premoenjske kode je pogoj za dokonanje KD le po 2. odstavku => za dejanje po 1. in 3. odstavku pa dejanska uresniitev namena pridobitve premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode ni bistvena za obstoj KD dovolj je, da storilec razvije ta namen
vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izkljuno KD, pri emer pride v potev le direktni naklep => storilec mora poleg tega, da s svojem naklepu zajame posamezno obliko izvritvenega naina, razviti tudi doloen namen za dejanje po 1. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoenjsko korist ali povzroil premoenjsko kodo za dejanje po 2. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil veliko premoenjsko korist ali povzroil veliko premoenjsko kodo za dejanje po 3. odstavku pa mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobi nepremoenjsko korist morebitne blanketne napotitve - ni neposrednih blanketnih napotitev, vendar je potrebno upotevati predpise s irega podroja gospodarskega prava predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih
dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - v 1. odstavku je doloeno kot splono KD, vendar je iz opisa mogoe razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki imajo v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko delavcem prepreijo ali onemogoijo izvrevanje pravice do sodelovanja pri opravljanju oz. jih pri tem ovirajo - storilci tega KD so lahko tudi delavci sami - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik KD izvritveni naini - so prepreitev izvrevanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju onemogoanje izvrevanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju zloraba pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju oviranje uresnievanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz izvritvenih nainov izhaja, da je to storitveno KD
vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => kot edina oblika krivde pride v potev direktni naklep => naklep se mora nanaati na dejstvo kritve predpisov ali splonih aktov, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju + posamezni izvritveni nain morebitne blanketne norme - 1. odstavek je blanketna norma => opis KD napotuje na predpise in splone akte, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju krovni predpis, ki ureja te pravic je ZSDU predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
prikrivanje drugemu, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene - poslovna goljufija je komisivni delikt - dejanje je kaznivo le, e si zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti storilec pridobi premoenjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoenjska koda (objektivni pogoj kaznivosti
vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD pri dejanju po 1. odstavku mora storilev naklep obsegati dejstvo preslepitve, ni pa potrebno, da bi se nanaal na dejstvo nastanka premoenjske kode ali pridobitve premoenjske korist po 3. odstavku pa mora storilev naklep obsegati dejstvo, da si je hotel pridobiti majhno premoenjsko korist oz. povzroiti majhno premoenjsko kodo - jih ni morebitne blanketne napotitve
predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let, po 3. odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD po 1. odstavku lahko izvri oseba, ki mora po zakonu ali na podlagi podzakonskih predpisov voditi poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence - KD po 2. odstavku pa lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt prava in ki pride do lane poslovne knjige, listine ali spisa oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je inkriminirana intelektualna falsifikacija, v 2. odstavku pa uporaba lanih poslovnih listin ali povzroitev neuporabnosti pravih poslovnih listin - glede razmerja med odstavkoma, je treba poudariti, da je v primeru, ko lano poslovno listino izdela in nato uporabi ena in ista oseba, podano le KD po 1. odstavku 235. lena KZ-1 e pa lano listino izdela oseba A, uporabi pa jo oseba B, bo oseba A odgovarjala po 1. odstavku, oseba B pa po drugem odstavku - so
izvritveni naini vpis lanega podatka opustitev vpisa pomembnega podatka (opustitveno KD) podpis poslovne knjige, listine ali spisa z lano vsebino omogoitev sestave knjige, listine ali spisa z lano vsebino uporaba lane knjige, listine ali spisa unienje, skritje, pokodovanje ali drugana povzroitev neuporabnosti pos. knjige, listine ali spisa
vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot naklepno KD => direktni naklep nanaati se mora na pojem poslovne listine in na posamezni izvritveni nain morebitne blanketne napotitve - doloba odkazuje na uporabo zakonov ali podzakonskih aktov, ki doloajo obveznost vodenja oz. izdaje poslovne knjige, listine ali spisa (ZGD-1, davni predpisi,...) predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 2 let
- pravni osebi je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD, vendar mora biti KD storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti => krog monih storilcev je zoen na osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo ali sodelujejo pri njej - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljeno temeljno KD, v 2. pa kvalificirano KD - so
izvritveni naini neupraviena uporaba podatka v informacijskem sistemu neupraviena sprememba, preslikanje, prenaanje ali unienje podatka v informacijskem sistemu neupravien vnos podatka v informacijski sistem oviranje prenosa podatkov ali delovanja informacijskega sistema drugaen vdor v informacijski sistem
vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot izkljuno naklepno KD => storjeno mora biti z direktnim naklepom storilec mora poleg naklepa do posameznega izvritvenega naina razviti tudi namen pridobitve premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode drugemu (po 1. odstavku) pridobitve velike premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode drugemu (po 2. odstavku) - jih ni morebitne blanketne napotitve
predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 3 let, po 2. odstavku pa kazen zapora do 5 let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. odstavku izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po drugem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
KORUPCIJA V GOSPODARSTVU
- za korupcijska KD je znailno, da obiajno potekajo med osebami, ki se ne utijo rtve v kazenskopravnem pomenu besede - korupcija na podroju gospodarskega poslovanja negativno vpliva zlasti na lojalno konkurenco - razlog, da ta KD obravnavamo loeno od KD, povezanih s konkurenco je ta, da opis korupcijskih KD ni niti malo povezan s predpisi konkurennega prava - korupcija je trdoiv pojav - pri tem ni mogoe mimo dejstva, da na stane korupcije vpliva tudi proces globalizacije
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD lahko izvri le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti + ima tak poloaj, da lahko odloa o sklenitvi posla ali izvedbi storitve
- za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. in drugi odstavek sta variaciji temeljnega KD - 3. odstavek lahko opredelimo kot delictum sui generis => okoliina, da gre za sprejem darila po sklenitvi posla, po opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi, dela druganega od obeh temeljnih KD - so
izvritveni naini
zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi oz. ponudba take koristi, da bi zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge nedovoljene koristi zanemaril koristi svoje organizacije ali druge fizine osebe ali ji povzroil kodo (1. odstavek; vnaprejnje pasivno podkupovanje) zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi oz. ponudba take koristi zase ali za koga drugega kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge koristi (2. odstavek; vnaprejnje pasivno podkupovanje) zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi zase ali za koga drugega - to KD je komisivni delikt vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvreno le z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliin posameznega izvritvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo zahtevano ali sprejeto morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 3 mesecev do 5 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. in 2. odstavku izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta in oblika krivde - izvri se lahko samo z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliin
posameznega izvritvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo dano - jih ni morebitne blanketne napotitve
predpisane kazni - za fizino osebo je v 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, v 2. odstavku pa kazen zapora do treh let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. odstavku izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 2. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splono KD, ki ga lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava mogoe ga je izvriti tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti => lahko ga tejemo kot kompleksno KD - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. odstavek opredeljuje temeljno KD - 2. odstavek doloa izjemo od splonih pravil o steku KD (ta doloba ni posebna oblika KD, ampak gre za neke vrsto dolobe kaznovalne narave) - 3. odstavek => doloa strojo kazen za primere, e je denar ali premoenje velike vrednosti (kvalificirana oblika) - 4. odstavek vsebuje kvalificirano obliko KD okoliina, zaradi katere je dejanje teje, je dejstvo, da je dejanje storjeno v hudodelski zdrubi - 5. odstavek doloa milejo kazen za storilca, ki ni vedel, da ima opravka z umazanim denarjem ali premoenjem - so
izvritveni naini
sprejem denarja ali premoenja, pridobljenega s KD zamenjava denarja ali premoenja, pridobljenega s KD hramba denarja ali premoenja, pridobljenega s KD razpolaganje z denarjem ali premoenjem, pridobljenega s KD uporaba denarja ali premoenja, pridobljenega s KD prikritje ali poskus prikritja izvora denarja ali premoenja, pridobljenega s KD - je storitveni delikt vrsta in oblika krivde - KD je lahko storjeno samo z direktnim naklepom => naklep se mora nanaati na posamezne izvritvene naine + hkrati mora storilec vedeti, da gre za umazan denar oz. premoenje morebitne blanketne napotitve - pri tem KD je potrebno razumevanje Zakona o prepreevanju pranja denarja in financiranja terorizma predpisane kazni - za fizine osebe je v 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 5 let, v 3. odstavku kazen zapora do 8 let + denarna kazen, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let + denarna kazen, v 5. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoe za dejanje od 1.-4. odstavka izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih
dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 5. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD => teoretino ga lahko stori vsak, ki je lahko subjekt kazenskega prava storilci pa bodo najvekrat davni zavezanec KD pa lahko stori tudi oseba, ki ni zavezanec za plailo javne dajatve, ki je bila utajena => oseba deluje z namenom, da bi se kdo drug izognil plailu javnih dajatev => v tem primeru obstajajo 3 monosti druga oseba je samostojni storilec KD dejanje druge osebe pomeni napeljevanje kot obliko udelebe druga oseba ponuja pomo pri tem KD - za to KD odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. in 2. odstavku sta inkriminirani temeljni obliki KD 1. odstavek => komisivno dejanje 2. odstavek => omisivno dejanje doloeni sta z objektivnim pogojem kaznivosti => storilec se kaznuje le, e obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravieno vrnjen, pomenijo vejo premoenjsko korist - v 3. odstavku pa je doloeno novo KD, ki je laje (doloena je nija kazen zapora) - v 4. odstavku pa je doloeno kvalificirana oblika KD velika premoenjska korist ni objektivni pogoj kaznivosti, ampak mora biti zajeta s storilevo krivdo - s 5. odstavkom je bila dodano nova kvalificirana oblika KD izvritveni naini - storilec da lane podatke o pridobljenih dohodkih, strokih, predmetih, blagu ali drugih okoliinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti - storilec kako drugae preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obraunavanjem in plaevanjem teh obveznosti - storilec ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih prepisanih obveznosti fizinih ali pravnih oseb - storilec na zahtevo pristojnega davnega organa ne daje podatkov, ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davnega nadzora ali ovira davni nadzor vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvreno le naklepno => gre za namerni delikt namen da bi se storilec ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plailu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizinih ali pravnih oseb ali neupravieno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek (direktni naklep) morebitne blanketne napotitve - to je blanketna norma => davki in druge predpisane obveznosti so opredeljeni v davnih drugih finannih predpisih predpisane kazni - za fizine osebe je predpisana v 1. in 2. odstavku kazen zapora od 6 mesecev do 3 let, v 3. odstavku kazen zapora od 1 do dveh let, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, v 5. odstavku pa kazen zapora od 3 do 12 let - pravni osebi je mogoe za dejanje od 1.-3. odstavka izrei denarno kazen 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 4. in 5. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe