27. 05.

2019

Izvršilno pravo

dr. Tjaša Ivanc

Civilno izvršilno pravo

• izvršba in sredstva zavarovanja
• Koncepcija samostojnosti izvršilnega postopka
• Sodni nepravdni postopek
• Subsidiarno ZPP (15. člen ZIZ)

Pravni viri izvršilnega prava

• Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
– Vse spremembe in dopolnitve
• Subsidiarno Zakon o pravdnem postopku
(15. člen ZIZ)

• Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku

avtomatiziranega izvršilnega postopka

1
 27. 05. 2019

Načelo dispozitivnosti in oficialnosti

• Dispozitivnost strank:
– Predlog, umik, pravna sredstva, odlog izvršbe

• Po uradni dolžnosti se uvede izvršilni postopek v

primerih:
– Če zakon tako določa, če znesek po enem izvršilnem naslovu
presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po
posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.
– za izvršitev odločb kazenskega sodišča o izrečenih denarnih
kaznih, o odvzemu premoženjske koristi in predmetov, o stroških
kazenskega postopka,
– za izvršitev sklepov o izrečenih denarnih kaznih v civilnih
postopkih,
– za izterjavo stroškov, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, če tako
določa zakon.

• Ko je postopek uveden, se dalje vodi po uradni dolžnosti:

cilj = izvršitev U terjatve

• Pri izvršbi na premičnine lahko upnik predlaga samo rubež

in sodišče ne sme samo postopati dalje. Šele na upnikovo
zahtevo, ki jo mora sodišču posredovati najkasneje v treh
mesecih po opravljenem rubežu, se opravita prodaja in
poplačilo

• Kogentna narava pravil: ni pripoznave, sodne poravnave,

mirovanja

• Pasivnost S:

– Ustavitev :
• upnik zahteva le rubež in cenitev, pa v roku ne predlaga prodajo
premičnine (81. ZIZ);
• neuspešen poskus rubeža (88/2 ZIZ);
• Neplačilo predujema za stroške
• Ne odgovo

– Neobrazloženost ugovora D;

– U, ki v roku ne odgovori na ugovor D – domneva

resničnosti D navedb v ugovoru (58. člen ZIZ)

2
 27. 05. 2019

• Sodišče opravi narok, če oceni, da je to

smotrno (ali če zakon določa)

– Narok mora opraviti v postopku nasprotne izvršbe,

če je U nasprotoval predlogu

• Konec postopka:
– Postopek se konča po uradni dolžnosti z
realizacijo upnikove terjatve oz. z uresničitvijo
zavarovanja ali z ustavitvijo postopka.

– po volji upnika, ki je umaknil predlog za izvršbo

ali zavarovanje ali zaradi njegove pasivnosti, ko
bi moral v roku predlagati izvršilna dejanja.

Načelo kontradiktornosti
• v izvršilnem postopku omejeno
• v izvršilnem postopku izda sodišče sklep o
izvršbi, ne da bi dolžniku predhodno
vročilo predlog, ki se ga dolžniku vroči
skupaj s sklepom šele pri opravi prvega
izvršilnega dejanja - sicer bi obstajala
nevarnost, da bi dolžnik izvršbo onemogočil.

• Načelo je varovano s pravnimi sredstvi.

3
 27. 05. 2019

Načelo formalne legalitete

• nanaša na pravila za izdajo sklepa o izvršbi

• SO ni upravičeno presojati konkretne materialne

zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova

• SO je vezano na rezultat predhodnih kvalificiranih

postopkov iz katerih izvira izvršilni naslov

• SO mora upoštevati terjatev kot je ugotovljena v izvršilnem

naslovu.

Načelo prioritete in sorazmernega poplačila

upnikov
• Več U, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu D in
na istem predmetu izvršbe se poplača po tistem vrstnem
redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega
predmeta, razen v primerih ko zakon določa drugače:
– privilegirane terjatve - terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine
za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

• Pri prodani premičnini: po vrstnem redu pridobitve

zastavne pravice
– pri istem vrstnem redu zastavnih pravic: sorazmerno poplačilo

• Pri izvršbi na nepremičnine:

– Pristop k že začeti izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi
nepremičnine (171. člen)

– vrstni red najprej za poplačilo prednostnih (197 ZIZ) in nato

drugih terjatev, kjer je upoštevano načelo prioritete po nastanku
pravice

4
 27. 05. 2019

• se poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu:

1. stroški izvršilnega postopka;

2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet

nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje
nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo
prodano nepremičnino;

3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova

odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske
aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in
terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z
dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje,
zapadlih za zadnje leto
Terjatve iz 2. in 3. tč. je potrebno priglasiti najkasneje na
razdelitvenem naroku + dokazilo z izvršilnim naslovom

• Vrstni red drugih terjatev, po plačilu prednostnih :

– Poplačilo terjatev, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve
upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški
dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne
pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo
• Poplačilo po vrstnem redu

• Terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in

zemljiškim dolgom, se poplačajo, če so bile priglašene
najpozneje na razdelitvenem naroku.

Kritno načelo
• izvršba na predlagani predmet mora vsaj delno kriti upnikovo
terjatev
• načelo se upošteva samo izterjavo denarne terjatve iz
nepremičnine
• Tisti, ki je po vrstnem redu pred U, ki je predlagal izvršbo,
lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo:
– Če vrednost nepremičnine niti delno ne krije
terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo.
– v 8 dneh od vročitve odredbe o prodaji
– SO pa nato presodi glede na okoliščine primera,
ali je glede na verjetno višino delnega poplačila
upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja
smotrna (180. čl. ZIZ).

5
 27. 05. 2019

Načelo najnižje sprejemljive ponudbe

• Izterjava denarne terjatve z izvršbo na premičnine
– Na prvi dražbi oziroma v roku, ki ga je izvršitelj določil za
prodajo z neposredno pogodbo, zarubljenih stvari ni
dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo.

– Na drugi dražbi se se smejo stvari prodati pod ocenjeno

vrednostjo, vendar ne pod 1/3 te vrednosti. (94. člen ZIZ)

• Izvršba za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino (188.

člen ZIZ)
– Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti
prodana za manj kot 70% ugotovljene vrednosti

– Če je bila prodaja neuspešna, se na drugem naroku

nepremičnina ne sme prodati za manj kot ½ ugotovljene
vrednosti
– Možen je sporazumni odstop od načela : izjava dana na
zapisnik
• Če je kupec nepremičnine U, ki kupi nepremičnino pod
ugotovljeno vrednostjo in kupnina ne zadosti za poplačilo
U, se pri poplačilu tega U, ne glede na dejansko višino
kupnine, šteje, da je U poplačan do višine ugotovljene
vrednosti nepremičnine. (200.a čl. ZIZ)

Varstvo upnikovega interesa

• Pridobitev podatkov iz uradnih evidenc pred vložitvijo
predloga :
– Podatki iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke 4/1 ZIZ
– Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi
katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo in samo za
potrebe izvršbe

• Predlog, naj D predloži seznam premoženja (31. člen ZIZ):

– ZIZ-L : informativni seznam premoženja

• Predlog U za dovolitev izvršbe tudi z drugimi sredstvi in

drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in
predmetov z drugimi sredstvi oz. na drugih predmetih (34/3
ZIZ)

6
 27. 05. 2019

Varstvo dolžnika
• Na predlog D omejitev samo na nekatera sredstva oz. predmete predmete
(34/2 ZIZ)

• Na predlog D lahko SO določi drugo primerno sredstvo (34/4 ZIZ) in 169.

člen ZIZ (Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino – ZIZ-L
izvršba na stnovanje ali hišo, ki je dolžnikov dom)

• Izterjava bagatelne terjatve – odlog na predlog dolžnika ali po uradni

dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje
CSD, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje
dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino
najdlje za šest mesecev in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v
sklepu o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali
stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. (71. člen
ZIZ)

• Omejitve in oprostitve

Procesni subjekti
• Okrajno sodišče (sodnik, strokovni sodelavec,
referent): izdaja sklepa o izvršbi, odločanje o pravnih
sredstvih, izvršba na nepremičnine
• Izvršitelj: rubež in prodaja premičnin, odvzem
premičnin in vrednostnih papirjev, izpraznitev
stanovanja ipd.
• upnik, dolžnik, dolžnikov dolžnik
• ostali (ugovor tretjega, hipotekarni upniki)

20

Pristojnost
Stvarna : okrajna sodišča
• COVL
• Krajevna:
– Izvršba na premičnine je krajevno pristojno sodišče,
na območju katerega so stvari.
– Izvršba na denarno terjatev D na območju katerega
ima dolžnik stalno prebivališče oz. začasno preb.
– Izvršba na nepremičnine : forum rei site

7
 27. 05. 2019

Izvršilni stroški
• plača najprej upnik - predujem za stroške izvršilnih dejanj na
način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče.
• na zahtevo izvršitelja plačati varščino
• D mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili
potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem
premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni
dolžnosti.
• povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je
znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po
končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku Sodišče mora
o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve

• Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja:

– Vroči U
– Nesoglasje - odloči SO
– Izvršitelj se poplača iz izterjanega denarnega zneska

Predpostavke izvršbe
• Formalne:
– obstoj izvršilnega naslova in lastnost izvršljivosti
– pristojnost
– formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo (40. ZIZ)
– procesna legitimacija strank (2/1 ZIZ)
– nekateri procesni roki, npr. za vložitev predloga za izvršbo v
primeru ponovnega motenja posesti (229. čl. ZIZ) ali
predloga za vrnitev delavca na delo (231. čl. ZIZ)
– plačilo predujma za izvršilne stroške
– pravni interes – kritno načelo
– splošne predpostavke po ZPP, ki se upoštevajo na podlagi
njegove smiselne uporabe:
• Glede izločitve sodnika
• Sposobnosti strank

8
 27. 05. 2019

Materialne predpostavke:
• terjatev (obstoj, veljavnost, zapadlost)
• alternativnost obveznosti (27. čl. ZIZ)
• nastop ali nenastop pogoja in izpolnitev vzajemnosti (26. čl.
ZIZ);
• stvarna legitimacija strank (postopek je možen samo med
strankami, ki so v izvršilnem naslovu določene kot nosilec
pravic in obveznosti iz materialnega razmerja, ali pod pogoji iz
24. čl. ZIZ – prehod terjatve) ;
• sredstva izvršbe (samo predpisana sredstva, 30. čl. ZIZ) ;
• dopustnost izvršbe na določen predmet (oprostitve in omejitve
izvršbe; 32. čl. ZIZ);
• obseg izvršbe (utesnitev na nekatera sredstva ali predmete, ki
zadoščajo za poplačilo, 34. čl. ZIZ)

• Pomanjkanje predpostavk:

– Formalnih : s sklepom zavrže

– Materialnih : s sklepom zavrne

• Terjatev ni ugotovljena v izvršilnem naslovu
• Izvršilno sredstvo zakonsko ni predvideno
• U zahteva izvršbo v večjem obsegu od potrebne
• Izvršba na predmete, ki so izvzeti iz izvršbe

Izvršilni naslov
• Je kvalificirana javna listina, na podlagi katere
je mogoče zahtevati prisilno izvršitev
terjatve, ki je v njej ugotovljena.
• Dajatvene narave
• Predstavlja domnevo, da obstaja terjatev
• Na obstoj pazi sodišče po uradni dolžnosti ves
čas postopka.

9
 27. 05. 2019

• Če je izvršilni naslov med postopkom

pravnomočno odpravljen (upravna odločba),
razveljavljen, spremenjen, izrečen za
neveljavnega (razveljavitev sodne odločbe,
poravnave, ugotovitev ničnosti pravnega posla iz
notarskega zapisa), ali je razveljavljeno potrdilo o
izvršljivosti, sodišče ustavi izvršbo in razveljavi
opravljena izvršilna dejanja, če s tem niso
prizadete pridobljene pravice.

Izvršljivost
• je lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v
listini ugotovljena

• pogoji :
– Sodne odločbe
– Upravne odločbe
– Sodna poravnava
– Izvršljiv notarski zapis

Potrdilo o izvršljivosti
• Organ, ki je izdal odločbo
– Pomeni, da je potekel paricijski rok

• Neutemeljenost potrdila :
– Razveljavi organ, ki je odločbo izdal – na predlog ali po UD

10
 27. 05. 2019

Meje preizkusa izvršilnega naslova v izvršilnem

postopku
Sodišče je dolžno ugotoviti (načelo formalne legalitete):
• ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu
predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov;
• ali je to avtentična javna listina, ki izpolnjuje pogoje za
javno listino;
• ali izpolnjuje pogoje za izvršljivost;
• ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo po vsebini;
• ali je dolžnikova obveznost možna in dopustna.

Primernost izvršilnega naslova po

vsebini
• Z zakonom določeno vsebino:
– navedeni obe stranki,
– naveden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve
obveznosti

• Če ni naveden paricijski rok, ga določi SO v

sklepu o izvršbi

Faze izvršbe
• dovolitev izvršbe: vložitev predloga za izvršbo
in izdaja sklepa o izvršbi (40.-76. člen ZIZ)
• oprava izvršbe (rubež in prodaja stvari,
razdelitev izkupička):
1. Izterjava terjatev (77.-238.g člen ZIZ)
2. Zavarovanje terjatev (239.-279. člen ZIZ)

• Ustavitev izvršbe (76 ZIZ) ali sklep o poplačilu /

obračun terjatve pri izvršitelju, 97 ZIZ

33

11
 27. 05. 2019

Sredstva izvršbe

• Sredstva izvršbe so metode, s katerimi se

prisilno izvrši upnikovo terjatev.

• Vključujejo različna procesna opravila za

prisilno uveljavitev določene terjatve.

• Zakon loči sredstva izvršbe glede na to ali

upnik uveljavlja denarno (30. čl. ZIZ) ali
nedenarno terjatev.

• ZIZ izrecno določa le sredstva izvršbe za uveljavitev

denarne terjatve. Ta sredstva so našteta taksativno:
– prodaja premičnin,

– prodaja nepremičnin,

– prenos denarne terjatve,

– vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih

pravic

– prodaja deleža družbenika

– prenos sredstev, ki so na računu pri organizacijah,

pooblaščenih za plačilni promet (30. čl. ZIZ).

• Nedenarne terjatve: sredstva so določeno z vrsto

nedenarne terjatve
– Izročitev in dobava premičnin
– Izpraznitev in izročitev nepremičnin
– Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti
– Vrnitev delavca na delo
– Razdelitev stvari
– V zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede
osebnih stikov
• Prisiljevanje z denarno kaznijo ali odvzem otroka

12
 27. 05. 2019

Izvršba na podlagi verodostojne listine

• združitev postopka za izdajo plačilnega

naloga s fazo dovolitve izvršbe.

• Verodostojne listine določa

– ZIZ
– ali drug zakon

Vrste verodostojnih listin

• Verodostojne listine po ZIZ so :
– faktura,
– menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to
potrebno za nastanek terjatve,
– javna listina,
– izpisek iz overjenih poslovnih knjig,
– po zakonu overjena zasebna listina in
– listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
– Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

• Verodostojna listina je lahko tudi tuja javna listina.

• ZIZ-J : tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v
skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista)

• Sklep o izvršbi na podlagi VL ima dva dela

– kondemnatorni del
– dovolitev izvršbe

• sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku (8 ali 3 dni)

poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški

13
 27. 05. 2019

Postopek izvršbe
1. predlog za izvršbo
2. Dovolitev izvršbe
3. Sklep o izvršbi (posebnost pri VL)
4. Pravnomočnost – pravna sredstva (ugovor)

14
 27. 05. 2019

Oprostitve in omejitve izvršbe

• Predmet izvršba : vsaka D stvar, razen…
• Splošna oprostitev:
– stvari, ki niso v prometu; rudno bogastvo in druga naravna
bogastva; objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali
samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje
njenih nalog terpremične in nepremične stvari, namenjene za
obrambo države; objekti, naprave in druge stvari, ki so D nujno
potrebne za opravljanje javne službe; druge stvari in pravice, za
katere tako določa zakon.

• Oprostitve in omejitve na premičnine : FO ali pr. oseba

• Omejitev izvršbe na nepremičnino: D, ki kot lastnik stanuje v prodani

hiši lahko še 3 leta stanuje kot najemnik – predlog v 60 dneh od
prejema sklepa o izvršbi,

• Predmet izvršbe na premičnine niso (79. člen ZIZ):

1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina,
posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo
potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom
njegovega gospodinjstva;
2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva
za šest mesecev;
3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave,
ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na
njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno,
umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje
njegovega dela;
5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega
zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do
naslednjih prejemkov;
6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni
prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike
oziroma fotografije družinskih članov;
7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na
podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje
njegovih življenjskih funkcij.

• Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost

in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti
– na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno
potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na
– surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo,
kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno
proizvodnjo.

• Razen, če gre za predmete, na katere se vodi izvršba zaradi

poplačila terjatev iz naslova posojila, s katerim je bil ta
predmet kupljen

15
 27. 05. 2019

V primeru izvršbe na denarno terjatev D so iz izvršbe izvzeti (101. člen ZIZ):

1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem
zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka,
dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času
opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb
v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno
prizadetih oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu,
ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;
11. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki
delujejo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije;
12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju
kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki
urejajo nesreče ali škode;
14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, …..

Omejitve izvršbe (102. čl. ZIZ)

Na D prejemke, ter na odškodnino iz naslova izgube ali
zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:
• za denarne terjatve, do 2/3 prejemkov, tako, da D ostane
najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik
preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati
po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za
osebo, ki jo preživlja dolžnik
• za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do 2/3
prejemkov, vendar tako, da D ostane najmanj znesek v višini
50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana
ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek
v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik,
po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene
prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Začetek izvršbe
• Primernost predloga za izvršbo (40 člen ZIZ)
• U in D; VL ali IN; obveznost; sredstvo ali predmet; U navesti
svoj TRR; ni potrebno prilagati IN ali VL;

• Določna označitev verodostojne listine oz. izvršilnega

naslova in potrdila o izvršljivosti

• Navedba izvršitelja

• Možnost izdaje avtomatiziranega sklepa o izvršbi

48

16
 27. 05. 2019

• Če U ne razpolaga z identifikacijskim podatkom D, mu ga v

predlogu za izvršbo ni treba navesti

• v predlogu za izvršbo U ni dolžan navesti podatkov o

organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna
sredstva in številke računa oziroma dolžnikove zaposlitve –
SO po pravnomočnosti opravi poizvedbe

• Tudi ne izrecno premičnin

• Sklep o izvršbi: konstitutivna sodna odločba

• Pred pravnomočnostjo sklepa – opravlja

izvršba, ne pa poplačilo

• Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa

46. člen ZIZ:

• Izjema od pravila, da U ne more biti poplačan pred

pravnomočnostjo sklepa:
– U poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na
podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih
ima D pri organizacijah za plačilni promet

– SO oredi organizaciji za plačilni promet, naj blokira

dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz
sklepa o izvršbi in ta znesek takoj izplača upniku

17
 27. 05. 2019

Odlog izvršbe
• začasni zastoj izvršilnega postopka
• izvršilna dejanja se ne opravljajo
• opravljena dejanja praviloma ostanejo v
veljavi
• Roki prenehajo teči in začnejo teči znova,
ko se izvršba nadaljuje

• Odlog izvršbe smejo predlagati:

– Upnik
– Dolžnik
– Tretji

Odlog na predlog dolžnika 71. člen ZIZ)

• če je vložil izredno pravno sredstvo proti izvršilnemu naslovu;
• če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana
odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;
• če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila
dovoljena izvršba;
• če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena
izvršba;
• če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega
notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba
• če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
• če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvr. ;
• če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik
pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni
pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;
• če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile
storjene pri opravljanju izvršbe,
• 10. če je dolžnik vložil predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje
javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU;
• 11. če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60.
člen).

18
 27. 05. 2019

• Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je

dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je
očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost
nepremičnine, sme sodišče ne glede na določbe prejšnjih
odstavkov na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če
dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje
centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja
izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih
članov, odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest
mesecev in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v
sklepu o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom
stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik
prijavljeno stalno prebivališče.

• tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni

razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.

• Upnik lahko zahteva za odlog izvršbe pogoj, da

dolžnik zagotovi varščino, razen če bi s tem bilo ogroženo
njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov
– Če dolžnik ne zagotovi varščine v roku, ki ga določi sodišče in ki ne
sme biti daljši od 15 dni, se šteje, da je predlog za odlog umaknil

• Trajanje:
– konca postopka o pravnem sredstvu
– Za čas, ki ga določi SO glede na okoliščine

Odlog na predlog upnika

• če se izvršba še ni začela, SO dovoli
• po začetku izvršbe samo, če dolžnik odlogu ne
nasprotuje – predložitev soglasja
• Izvršba na nepremičnine: tudi soglasje drugih U
• SO odloži za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za
eno leto in le enkrat
• U lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno
ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o
dovolitvi odloga.
• Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba
ustavi
• U obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe,
• sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški
knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža
premičnin

19
 27. 05. 2019

Odlog na predlog tretjega (73 ZIZ)

• Če zahteva, da se izvršba na določen predmet izreče za
nedopustno
• Mora izkazati obstoj pravice na predmetu izvršbe:
– s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno
listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali
– če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno
znana.
• če tretji ne izkaže obstoj pravice na prejšnji način:
– za verjetno obstoj svoje pravice
– in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko
nadomestljivo škodo
• U lahko odlog izvršbe pogojojuje s položitvijo
varščine, razen, če bi s tem bilo ogroženo preživljanje tretjega
ali preživljanje njegovih družinskih članov.

• Odložitev za čas trajanja postopka

Konec postopka

• Upnikovo poplačilo (z dokončanjem

izvršbe).
• zavrženje ali zavrnitev predloga.
• Ustavitev izvršbe.

Ustavitev izvršbe
• Odločba o pravnem sredstvu – sklep o ustavitvi in
razveljavitev sklepa o izvršbi
• Izvršilno naslov je razveljavljen, spremenjen, odpravljen…
• Pasivnost U
• Kritno načelo
• Umik predloga

20
 27. 05. 2019

Denarna kazen
• SO lahko izreče denarno kazen dolžniku:
• če skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje;
• če opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko
nadomestljivo škodo;
• če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja;
• če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju;
• če ovira izvedenca pri njegovem delu ali organizacijo za plačilni promet,
delodajalca oziroma drugega izvrševalca sklepa o izvršbi pri opravi izvršbe;
• če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev.

• fizični osebi do 10.000 EUR, pravni osebi in podjetniku pa do 100.000 EUR

• Neplačilo kazni povzroči, da se kazen izterja po uradni dolžnosti, če to ni
možno, pa izvrši tako, da se za vsakih začetih 100 evrov denarne kazni
določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši
od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni.

Pravna sredstva
• Ugovor (dolžnik, tretji)
• Pritožba (upnik proti sklepu o izvršbi, s katerim je bil njegov
predlog zavrnjen); D zoper sklep o ugovoru
• Revizije ni

• Obnova izjemoma:
– D lahko proti kondemnatornem delu sklepa o izvršbi po
določbah ZPP
– Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu
za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne,

• Zahteva za varstvo zakonitosti

Specifična pravna sredstva

• Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - vloži dolžnik ali

tretji
• Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe.
• Predlog za vrnitev v prejšnje stanje,
• Tožba za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz
prodane stvari
• Predlog za nasprotno izvršbo.

21
 27. 05. 2019

Ugovor

tri vrste ugovora:

• ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi,
• ugovor dolžnika proti sklepu na podlagi
verodostojne listine in
• ugovor tretjega.

• D in tretji imata tudi pritožbo

Značilnosti ugovora
• dvostransko, nedevolutivno, remonstrativno in
praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo

• Obrazloženost ugovora: dejstva in dokazi

– dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo
oziroma ki lahko imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za
posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična,
in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje
– Izvršba na podlagi verodostojne listine: „Upnik v predlogu za izvršbo
ni razkril dejanske podlage uveljavljane terjatve, dolžnik pa je v
ugovoru navedel, da ugovarja celotnemu znesku predlagane izvršbe in
da iz njegovih poslovnih listin ni razviden ne znesek, ki ga predlaga
upnik, ne zadeva, na podlagi katere je vložil predlog za dovolitev izvršbe.
Predlagal je, naj upnik predloži poslovne listine, iz katerih bodo razvidne
terjatve in obresti ter zaslišanje svojega direktorja“ Vrhovno SO: Sklep II
Ips 24/2013
• Dolžnik zadostno obrazloži svoj ugovor že z zatrjevanjem negativnega
dejstva; če zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem
v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na
upniku in ne na dolžniku

22
 27. 05. 2019

• V zadevi III Ips 63/2000 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo

stališče, da je dolžnik, ki je navedel, da ni naročil storitev, ki mu jih je
zaračunal upnik s fakturama, in zahteval, naj upnik predloži
naročilnici, na kateri se je skliceval v fakturah, zadostil zahtevi po
obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 53. člena ZIZ.
• Ni pa se SO izreklo glede vprašanja, ali bi bilo treba ugovor šteti za
obrazložen tudi v primeru, če dolžnik ne bi predlagal sodišču, naj
upnika pozove k predložitvi ustreznih listin
•

• V teoriji in sodni praksi se je ustalilo stališče, da je dokazno breme na

tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na
primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega
drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega
dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija). Zahteva, da mora
dolžnik, ki zatrjuje negativna dejstva, predlagati, naj sodišče upnika
pozove na predložitev ustreznih listin, ne bi bila v skladu z opisanim
izhodiščem.
• Vztrajanje pri stališču, da je ugovor obrazložen le, kadar dolžnik
predlaga, naj sodišče upnika pozove na predložitev ustreznih listin,
bi bilo napačno tudi z vidika varstva temeljnih procesnih jamstev.
• Ker ZIZ ne terja, da bi moral predlog za izvršbo na podlagi verodostojne
listine vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti, bi takšna
strogost v razmerju do dolžnika pri izvršbi na podlagi verodostojne listine
brez utemeljenega razloga vzpostavila neravnovesje med upnikom
in dolžnikom. Vrhovno sodišče, Sklep II Ips 751/2006, z dne28.1.2009

Razlogi za ugovor
• Generalna klavzula: vsi razlogi, ki preprečujejo izvršbo :
– Kršitve pravil ZIZ, ZPP (izločitev, nedovoljena razpolaganja, sposobnost
strank in zastopanje)
– Napačna uporaba materialnega prava
– Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

• Primeroma našteti razlogi ZIZ (55. člen ZIZ):

– razlogi ki se nanašajo na predpostavke izvršbe
– opozicijski razlogi - kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni
dovoljena, ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana;
– impugnacijski razlogi (nepravi opozicijski razlogi) - kljub veljavnemu
izvršilnemu naslovu in kljub temu da terjatev obstaja, ni pogojev, da bi
se izvršba opravila v sedanjem času oz. v korist ali breme osebe, ki je
stranka v postopku.

23
 27. 05. 2019

• Kršitev predpostavk: formalnih ali materialnih

– nepristojnost : po UD
– če listina ni izvršilni naslov ali verodostojna listina: po UD
– odločba še ni izvršljiva: po UD
– če je izvršilni naslov razveljavljen, spremenjen ali
odpravljen: po UD
– če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o
izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
– če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni
nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
– če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na
druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe (po UD), oziroma
na katerih je možnost izvršbe omejena

• Opozicijski razlogi – ugovor materialnega

prava
– če je terjatev prenehala (izpolnitev obveznosti, odpust dolga,
novacija, pobot,nastop razveznega pogoja) na podlagi
dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem,
toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku,
iz katerega izvira izvršilni naslov

– če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni

potekel;

– če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v

izvršilnem naslovu – judikatna terjatev;

Impugnacijski (izpodbojni) razlogi:

• Kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu in obstoju terjatve, se

izvršba ne more opraviti v sedanjem čau ali niso izpolnjeni
pogoji:
– če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče
predlagati izvršbo:
• vrnitev delavca na delo: 6 mesecev (231. člen ZIZ)
• motenje posesti: 30 dni od poteka roka za opravo dejanja
– če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni
prešla na dolžnika.
– Začetek stečajnega postopka
– Dogovor U in D, da nekaj časa U izvršbe ne bo predlagal:
pactum de non petendo

24
 27. 05. 2019

Postopek z ugovorom: izvršilni naslov

• pravočasen, popolni in dovoljen ugovor se vroči U : 8 dni za
odg.
• Afirmativna litiskontestacija: U navesti dejstva in predložiti
dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje,da
so navedbe v ugovoru resnične – priznanje dejstev
• Neobrazložen ugovor se ne vroči U
• Če U v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, SO glede na
okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali
pa izda sklep brez naroka :
– Če je ugovor zavrnjen, možna pravda zaradi spornih dejstev, ki
se nanašajo na samo terjatev in gre za dejstva, ki se
uveljavljajo v izvršilnem postopku – tožba zaradi
nedopustnosti izvršbe

• SO izda sklep o ugovoru:

– S katerim ugovor zavrže
– S katerim ugovor zavrne in potrdi sklep
– Ugodi ugovoru, razveljavi sklep in predlog zavrže
– Ugodi ugovoru, razveljavi sklep
– Ugodi ugovoru, spremeni sklep ter ustavi izvršbo

Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine

• Možno izpodbijati tako v delu, ki se nanaša na terjatev kot v

delu o dovolitvi izvršbe.
• Če D sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v
katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača:
– sodišče razveljavi sklep o izvršbi
– Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper
plačilni nalog
– predlog za izvršbo se obravnava kot tožba v pravdnem
postopku

25
 27. 05. 2019

• Če D izpodbija sklep o izvršbi samo v dovolilnem delu,

se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova:
– če SO ugovoru ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je
dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na
podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo.

Ugovor po izteku roka 56. člen ZIZ

• Z pogoja:
– temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je
nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave
– če ga brez svoje krivde D ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper
sklep o izvršbi
• tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca
izvršilnega postopka
• Npr. o terjatvi je bilo že pravnomočno odločeno; med izvršilnim
postopkom, pride do razveljavitve, odprave ali spremembe
izvršilnega naslova:
– na podlagi revizije D se s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremeni
sodba tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke - upnika
zavrne
– D je že poravnal terjatev
– Dogovor za U za odlog plačila terjatve

Ugovor tretjega
• trdi, da ima na predmetu izvršbe tako pravico, ki preprečuje
izvršbo
• do konca izvršilnega postopka postopka, obrazložen
• opustitev odgovora U: domneva, da je ugovor utemeljen –
ustavitev izvršbe
• če upnik na ugovor odgovori, vendar izrecno izjavi, da mu ne
nasprotuje – SO ugovoru ugodi
• Če U ugovoru nasprotuje, SO ugovor s sklepom zavrne
• Ugovor ne zadrži izvršitve
• Tretji lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o
ugovoru začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta
predmet ni dopustna

26
 27. 05. 2019

Pritožba
• U proti sklepu s katerim je predlog zavrnjen

• D in tretji

• Devolutivno, neuspenzivno, enostransko

• 8 dni

• Razlogi – smiselno ZPP

Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in

60. člen ZIZ)
• Sporna dejstva, ki se nanašajo na terjatev o katerih je
izvršilno SO odločalo o ugovoru
• Ugotovitev nedopustnosti izvršbe v pravdi, le v primeru, če
je izvršilno sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so med
strankama sporna
• Opozicijski ugovori (prenehanje terjatve, zastaranje terjatve,
odlog plačila) + impugnacijski ugovori (stališče Vrhovnega
SO) : npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika
• Ugovor je pogoj – sklep o zavrnitvi ugovora
• V 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru
• Tožba ne zadrži izvršitev D obveznosti
• SO v pravdi mora o zadevi odločiti prednostno

• načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne

dovoljuje presoje materialnopravne pravilnosti izvršilnega
naslova
– izvršilno sodišče mora upoštevati terjatev, kot je bila ugotovljena v
izvršilnem naslovu; domneva se, da terjatev obstoji tako, kot je
ugotovljena v izvršilnem naslovu
• Na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa
tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami
sporna, je mogoče uveljavljati npr. t.i. opozicijske ugovore:
– (i) da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala obstajati na podlagi
dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma po
sklenitvi sodne poravnave kot izvršilnega naslova
– (ii) da je upnik odložil izpolnitev terjatve za čas, ki še ni potekel in
– iii) da je terjatev zastarala.

27
 27. 05. 2019

• Sporna dejstva:
• Tožnik je v izvršbi, ki jo je zoper njega kot družbenika izbrisane družbe
vodil toženec, vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Zatrjeval je, da za
obveznost izbrisane družbe ne odgovarja, saj je ta nastala v času, ko je
iz družbe že izstopil. Izvršilno sodišče je ugovoru ugodilo, vendar je
toženec vložil pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče ugodilo in ugovor
zavrnilo. Tožnik je vložil tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti
izvršbe
• da je terjatev prenehala, ker jo je D v celoti poravnal. Zaradi spornosti
tega dejstva je dolžnik sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti
izvršbe. V tej pravdi se ugotavlja, ali je izvršba nedopustna, ker je
terjatev zaradi plačila prenehala, pri čemer se upoštevajo izvršena
plačila v skladu s sklepom o izvršbi, vendar le v obsegu, kot izhaja iz
izvršilnega naslova. Ko se zaradi vprašanja dopustnosti izvršbe presoja,
ali je obveznost izpolnjena, je torej odločilna primerjava z obveznostjo,
kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.

Tožba tretjega zaradi nedopustnosti

• Izločitveni (ekscindenčni) razlogi tretjega na predmetu izvršbe :
– LP na predmetu izvršbe
– Skupna lastnina zakoncev, sodedičev, etažnih lastnikov na
rezervnem skladu

• v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru : pravda za

ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna
• D kot sospornik na pasivni strani
• Ne zadrži izvršbe – možen je odlog
– Problem, če je predmet prodan
– Ali ima pravico do nasprotne izvršbe, ki je predvidena samo za D?
– analogija

• Zakonec : originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega

premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod v solastninsko skupnost
oziroma izključno lastnino - z delitvijo
• Ugotovitev o nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki je v skupni lasti izvršilnega
dolžnika in tožnice, upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila
skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi
predloga za izvršbo. Taka ugotovitev pomeni, da sme izvršilni upnik za poplačilo
svoje terjatve poseči na premoženje dolžnika šele po uveljavitvi zahtevka iz prvega
odstavka 57. člena ZZZDR oziroma ko se skupno premoženje razdeli in postane
posebno premoženje posameznega zakonca.
• Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od
zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen,
pravni posel, s katerim razpolaga z nedoločenim deležem na skupnem
premoženju, pa ničen. Originarno pridobljena LP zakonca ima prednost pred
poplačilno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.
• Tožnica ima možnost dokazati, da ob vložitvi predloga za izvršbo sporna
nepremičnina ni bila last dolžnika, marveč da je sodila v skupno premoženje nje
in dolžnika. Z ugovorom oziroma z zahtevkom bo uspela, če upnik v izvršilnem
postopku uveljavlja terjatev do drugega zakonca in če je dobil poplačilno pravico
šele z zaznambo sklepa o izvršbi. Okoliščina, da je nepremičnina v skupni lasti
zakoncev, je torej v navedenih primerih sama za sebe ovira za izvršbo na to
nepremičnino. Vrhovno sodišče Sklep II Ips 67/2010, z dne 3.6.2010

28
 27. 05. 2019

• Tožba : ugotovitvena – pravdni postopek

– Ugotovi se, da je izvršba dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v … I
304/12345 z dne … nedopustna.

• D mora v tožbi hkrati z tožbo uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti

izvršbe, ki jih je mogoče uveljavljati po ZIZ in istočasno navesti vsa dejstva
in predlagati vse dokaze, s katerimi jih utemeljuje

• Ugotovitvena sodba – močnejši naslov kot sklep

• Izvršilno SO mora ustaviti izvršbo, ki teče

• Pravna sredstva zoper sodbo po ZPP

Kdo ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno

Položaj manjšinskega solastnika: 66. člen ZIZ
• Solastnik katerega solastninski delež na premični stvari, ki
je predmet izvršbe, ne presega ½ njene vrednosti

• iz zneska od prodaje stvari, ima pravico zahtevati izplačilo

svojega deleža sorazmerno ceni, in sicer pred vsemi upniki in
pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka

• pravico zahtevati, da se mu odstopi stvar, ki je predmet

izvršbe, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega
deleža na tej stvari

Druga izredna pravna sredstva

• Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim
je pravnomočno odločeno, da se predlog za
izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena
revizija pod pogoji ZPP
• Obnova izjemoma
• Vrnitev v prejšnje stanje : samo, če je zamujen
roka za ugovor ali pritožbo
• ZVZ

29
 27. 05. 2019

Nasprotna izvršba
• Izvršba brez pravne podlage – pridobitev nazaj predmet izvršbe
• Razlogi 67.člen ZIZ:
– če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;
– če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen,
spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
– če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno
razveljavljen ali spremenjen;
– če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki je že bila
opravljena - D;
– če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev, ali če pri
izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile
upoštevane določbe o omejitvi izvršbe.

• D zahteva v 3 m, ko je zvedel za razlog in

najkasneje v 1l od konca postopka (potem-
neupravičena obogatitev)
• Izvršilno SO izda sklep o nasprotni izvršbi –
izvršilni naslov
• Ni možna, če izvršba še teče

• Nasprotna izvršba ni mogoča:

- če je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale
take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več
mogoča (npr. predmet je uničen, predelan, odtujen)
- V tem primeru lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico v
pravdnem postopku, še preden izteče rok (3 m ali 1 leto)

30
 27. 05. 2019

Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo:

• Na predlog za nasprotno izvršbo mora U v 8 odgovoriti
– če se ne izjavi ali če izjavi, da predlogu ne nasprotuje, izda
sodišče sklep, s katerim predlogu za nasprotno izvršbo ugodi
• Če U nasprotuje predlogu, odloči sodišče o njem po
opravljenem naroku
• Če SO ugodi predlogu, naloži sodišče upniku, da mora v 15
vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil.

Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za

nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za
obnovo postopka po določbah ZPP

Seznam D premoženja (31. čl. ZIZ)

• Informativni seznam pogoj

• U verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne

bo mogel biti v celoti poplačan

Posebni del

Izvršba za izterjavo denarne

terjatve

31
 27. 05. 2019

Izvršba na premičnine
• Rubež in cenitev stvari:
‒ Preden začne izvršitelj z rubežem, vroči D sklep o izvršbi oz.
sklep o določitvi izvršitelja, če mu ta še ni bil vročen.
O času in kraju rubeža obvesti izvršitelj upnika in ga opozori da
bo rubež opravljen tudi, če se ga upnik ne bo udeležil.
Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi
njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Dolžnikove stvari, ki jih
ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-
tega.
Zarubi se toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo
upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Na zarubljenih stvareh je treba vidno označiti, da so zarubljene.
- Hramba pri izvršitelju

• Prostovoljna izpolnitev izvršitelju in rubež gotovine imata

značaj sodnega pologa
• U pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z
rubežem, ali pa z vpisom rubeža v register

• Neuspešen poskus rubeža:

– upnik lahko v treh mesecih od dneva prvega rubeža oziroma
njegovega poskusa izvršitelju neomejenokrat predlaga ponovni
rubež
– Sicer se izvršba ustavi

Cenitev:
- Izvršitelj sam
- O rubežu in cenitvi sestavi zapisnik: javna listina
• rubežem: končan je z dokončanjem zapisnika
• Na predlog stranke tudi sodni cenilec

32
 27. 05. 2019

Prodaja stvari:
• po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
– Razen, če se stvari kvarijo, z soglasjem D
• Med dnevom rubeža in dnevom prodaje mora preteči
najmanj 15. Prodaja mora biti opravljena v 3 mesecih po
rubežu.
• Javna dražba ali neposredna pogodba : izvršitelj izbere
– Dražba = če gre za stvari večje vrednosti in so lahko prodane po
večji ceni od ocenjene
• Prav dražba : ne pod ocenjeno vrednostjo
• Na predlog U druga dražba: pod ocenjeno vrednostjo,
vendar ne pod 1/3 vrednosti
• Originarna pridobitev

Obveznosti in pravice kupca:

• nima pravic iz jamčevanja za napake stvari
• mora položiti kupnino in prevzeti stvari takoj po koncu dražbe
• Mora podati izjavo ali je z U povezana oseba (200.a člen)
– Če je kupil pod ocenjeno vrednost, se šteje, da je U poplačan do višine ocenjene
vrednosti – povezane osebe (200.b člen)

Poplačilo upnika:
• Opravi izvršitelj
• Poplačilo najprej stroškov postopka, stroškov v izvr. naslovu, obresti
in terjatev
• Več upnikov : poplačilo po vrstnem redu, kot so pridobili zastavno
pravico

• Smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine (99. člen ZIZ)

Izvršba na denarno terjatev D

• Z rubežem in prenosom zneska, potrebnega za poplačilo U
1. Rubež denarne terjatve:
– sklep o rubežu: prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku
poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati,
in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali
kako drugače z njo razpolagati
– Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen
dolžnikovemu dolžniku
– Z rubežem pridobi upnik na terjatvi zastavno pravico
– Dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu

• Dolžnikov dolžnik mora:

– Na U predlog izjaviti ali pripoznava zarubljeno terjatev, kolikšen je znesek o
ali je pogojna

33
 27. 05. 2019

2. Prenos terjatve
• Vrste prenosa: v izterjavo ali namesto plačila
• Sklep o prenosu SO izda po pravnomočnosti sklepa o rubežu
• Prenos je opravljen z izročitvijo sklepa o prenosu
dolžnikovemu dolžniku
– Dolžnikov dolžnik mora izročiti vse listine U

1. Prenos v izterjavo:
– dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo
zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel
– U ne sme skleniti poravnavo, odpustiti dolg, ali da bi s
preneseno terjatvijo sicer razpolagal
– dolžnikov dolžnik lahko uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih
lahko uveljavljal proti dolžniku
– U lahko vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve
– Upnik, ki ne skrbi za izterjavo prenesene terjatve, kot bi moral,
odgovarja za škodo
– Upnik je poplačan toliko, kolikor je terjatev izterjal
– Če je izterjal več, kot znaša njegova terjatev, mora presežek
položiti pri sodišču.

2. Prenos namesto plačila

• Gre za odplačni odstop terjatve (cesijo)
• U poplačan toliko, kolikor terjatev znaša

34
 27. 05. 2019

Izvršba na plači in druge stalne prejemke

• Najpogostejša proti FO
• S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in
naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa
plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne
zneske, za katere je dovolilo izvršbo.
• sklep o izvršbi učinkuje tudi proti delodajalcu, s katerim sklene
dolžnik novo delovno razmerje
• Ustavitev izvršbe:
– dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova plače in tudi najmanj eno leto
pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih prejemkov
• Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s
sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki
jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

Upravna izplačilna prepoved

• Izjava, s katero zaposlena oseba dovoljuje oz. naroča, da
delodajalec ob izplačilu osebnega dohodka del plače avtomatsko
nakaže njegovemu (delavčevemu) upniku (npr. banki za kredit).
• Ima učinek sklepa o izvršbi
• pri izplačevanju mora dolžniku ostati:
– najmanj znesek 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega
člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v
višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik
– za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno
preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini
50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo
osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka,
določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik
• D lahko kadarkoli prekliče z izjavo dano delodajalcu

Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri

organizacijah za plačilni promet (OPP)
• se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če
zakon ne določa drugače
• S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik
pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče OPP naj
blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini
obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa
ta znesek izplača upniku
• Sklep ima učinek rubeža in prenosa terjatve v izterjavo
• Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen SO obvesti OPP
• O opravljenem poplačilu upnika OPP takoj obvesti sodišče.

35
 27. 05. 2019

• Če na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi

najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem
računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev OPP
obvesti SO – enako če v enem letu po sklepu ni rubljivih
sredstev
– Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega
drugega računa pri organizaciji za promet, ustavi izvršbo.
• OPP ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, dokler ni plačana
terjatev po sklepu o izvršbi

Izvršba na nepremičnine

• Zaznamba sklepa v ZK, ugotovitev vrednosti, prodaja in

poplačilo

• Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi

predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj
opravi izvršbo na drugi nepremičnini :
– D mora izkazati za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim
sredstvom
– Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo,
pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi
sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev
poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.
– Izvršba na stanovanje ali hišo v kateri živi (6. odst. 169. člena ZIZ)

Zaznamba sklepa:
• zaznambo pridobi U zastavno pravico na nepremičnini z
učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko
pravico na tej nepremičnini
• Pristop k izvršbi: Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje
izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino

• Pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni

upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe
– Mora pa se priglasiti

• Nepremičnine, izvzete iz izvršbe:

– ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih
potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter
drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati
– Ne velja za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s hipoteko na
nepremičninah oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.

36
 27. 05. 2019

Ugotovitev vrednosti nepremičnine

• nepremičnine lahko ugotovi sodišče še pred
pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
• Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi
cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve…
• Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s sklepom

SO tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo

zahtevo in stroške dovoli, da si jo ogleda.

Oklic imetniku zemljiškega dolga (172.a člen ZIZ)

– sodišče najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti
nepremičnine objavi oklic, s katerim pozove imetnika zemljiškega
pisma, da sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica sporoči
svoje identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona in sodišču
izroči izvirnik zemljiškega pisma.
• Oklic se objavi na sodni deski in na spletni strani sodišča
• Sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje oklic pri zemljiškem
dolgu, vpisanem v zemljiški knjigi
• Če v roku imetnik zemljiškega pisma sodišču ne sporoči
identifikacijskih podatkov in ne predloži izvirnika zemljiškega
pisma, velja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma
ustanovitelj zemljiškega dolga, če se najpozneje na
razdelitvenem naroku ne dokaže drugače.

Prodaja
Odredba o prodaji (181.člen ZIZ)
• Po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izda
sodišče odredbo o prodaji nepremičnine: v njej določi način
in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje
• Objava odredbe na sodni deski in na svoji spletni strani
• Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski do dneva
prodaje mora preteči najmanj trideset dni.

• Prodaja nepremičnine se opravi po pravnomočnosti sklepa o

izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti
nepremičnine.

• Spletni iskalnik prodaj (181.a člen ZIZ)

37
 27. 05. 2019

Predkupna in odkupna pravica

• Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno
oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet
izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom,
če na poziv sodišča takoj po končani dražbi izjavi oz po
končani spletni dražbi, da kupuje nepremičnino pod
enakimi pogoji.

Način prodaje
• na javni dražbi (spletna dražba)
• Z neposredno pogodbo - sporazum strank, zastavnih U, U
zemljiškega dolga
• Z zbiranjem zavezujočih ponudb (189.a)
– sporazum strank, zastavnih U, U zemljiškega dolga
– javno vabilo k dajanju ponudb, na podlagi katerega sodišče
domakne nepremičnino najboljšemu ponudniku.
– Najboljši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno, vendar ne nižje
od prodajne cene,

• Narok za prodajo se opravi praviloma v sodnem poslopju

• Javne dražbe se smejo udeležiti tisti, ki najpozneje 3
delovne dni pred dražbo položijo varščino.
• Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče
dovolilo izvršbo in zastavni upnik oz. upnik zemljiškega
dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da
glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost
nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.
• Varščina znaša 1/10 ugotovljene vrednosti
nepremičnine.
• Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete, dobijo
varščino vrnjeno

38
 27. 05. 2019

• Kdo ne more biti kupec: Ne na dražbi ne pri neposredni

pogodbi ne more biti kupec dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo
drug, ki uradno sodeluje pri prodaji.

Prodajni narok in domik

• Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasi,
da se začenja dražba
– Dražba traja, dokler ponudniki višajo ponudbe:
– Ponudnik je na svojo ponudbo vezan, dokler ni dana višja ponudba.
– Dražba se konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu sodnika ne
ponudijo višje cene.
• Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je
ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku
domaknjena nepremičnina
– O domiku nepremičnine izda sodišče sklep
• kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o
prodaji – če ne položi se mu položena varščina ne vrne, sodišče
pa na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na
plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce

• Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti

prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti.
• Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati,
razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem
nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico
ugotovljene vrednosti.
• Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj
trideset dni.

• Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih

od prvega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče
prodati na drugem naroku niti za polovico ugotovljene
vrednosti, sodišče ustavi izvršbo.

39
 27. 05. 2019

• Po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da

se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški
knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste
pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.

• V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz

družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni
prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.
• Nepremičnino izroči sodišče kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.

Poplačilo upnikov iz kupnine:

Iz kupnine se poplačajo:
• 1. upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo;
• 2. upniki zemljiškega dolga in zastavni upniki, ki so priglasili svojo
terjatev;
• 3. osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne
služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena;
• 4. država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine;
• 5. osebe, ki imajo terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 197.
člena tega zakona.

• iz zneska, dobljenega s prodajo, se

poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem
redu:
1. stroški izvršilnega postopka;
2. davek na dodano vrednost oziroma davek
na promet nepremičnine, ki se po predpisih
obračuna od prodaje nepremičnine, in za
zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo
prodano nepremičnino;
3. terjatve iz naslova zakonite preživnine,
terjatve iz naslova odškodnine za škodo,

40
 27. 05. 2019

Po poplačilu prej navedenih stroškov in terjatev se poplačajo:

• terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico,
• terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo
izvršbo, zemljiški dolg, ter
• nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in
stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.

• Sklep o poplačilu

Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine:

• Če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za

ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti in pridobljena
kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se
pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino
kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene
vrednosti nepremičnine

Služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena

• Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo.
• S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo osebne služnosti,
stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v
zemljiški knjigi pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika,
na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo ter upniki zemljiškega
dolga.
Najemno in zakupno razmerje:
• Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je
predmet najema ali zakupa.
• Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma
zakupodajalca.
• Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove
zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini,
lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove
pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom 1 meseca.

41
 27. 05. 2019

Izročitev nepremičnine kupcu

• Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi
o prodaji.
• Po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi
kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči
kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi
vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste
pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o
domiku.
• V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan
izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja.
• Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev
nepremičnine…

• Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu določi

sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo.

• V vabilu sodišče te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov

upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na
razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem
naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni
red, po katerem imajo pravico do poplačila.

• Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki

uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o resničnosti izjave iz četrtega
odstavka 189. člena tega zakona.

• Po opravljenem naroku odloči sodišče s

sklepom

Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju

Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali
prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma
stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
• Predlog, mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi
oz. najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.
• od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan
plačevati najemnino za profitno stanovanje.
• Če se kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi
sodišče v nepravdnem postopku.
• ta pravila ne veljajo, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali
stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila
terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup
družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave
zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s
pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma
stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika
s prodajo posameznega

42