:

. -

08907

, 2010

SODR@INA:

1.Poim, zna~ewe i uloga na

menicata........................................1
2.Izvori na pravoto za menica1
3.Razvoj i unifikacija na meni~noto pravo.2
4.Vidovi menici..3
5.Meni~ni na~ela.4
6.Va`ni meni~ni elementi5
7.Meni~ni raboti.....8
8.Meni~ni raboti so koi se odtvaruva za{tita na
meni~nite prava..12
9.Kazneni odredbi.......14
10.Meni~ni pravila.....14
11.Lica vo menicata........15
12. Zaklu~ok...16


,
.

()
(),
,
() .
,
.
,
-
,

.

.

,


, , .
,
, .
, ,
, .
,
.
,
, ,
.
, .

:
- ( )
-
- .

,

.
, ,
. : ,
,
3

 ,
.

, 19
, : 1807.
1848.
1882. - :
- (, , , , ,
, .
- (, , , , ,
, , , , .
- - (, , , ,
.)
-
, .


, 19-
.
,
.
1852 .

.
. ,

1910 .
. 1913 .
,
. 1930 .

:
- ()
-

- .
,
,
.
UNCITRAL
.

, ,

. UNCITRAL 1988 .

4

 .
- .

.

.

:
- .

,
.

.

.
,

.
-
.

.
-
.
.
.

,
( )
, .
.
-
.
-
.
,
, ,
.
-
, .
.

:
-

() .
() ()
5


().
- ()

.
:
- (,
), ,
.
-
, .
-
,
.
-
.
- -

.
, .
-
.

. ,
.
.
, .

: (),
, ,
, ,
.
1. ()
.
, .

.
.
2.
.

.
: .


.

6


.
3. ,
.

, .

1. Spored na~eloto za fiksna meni~na obvrska, mo`e da se
pobaruva ili da se dol`i vrz osnova na menica ona [to se gleda vo
samata menica. Meni~nata obvrska se procenuva vrz osnova na
ona [to e navedeno vo mneicata ,a ne vrz osnova na drugo dokazno
sredstvo. Vo meni~nata obvrska se stapuva toga[ koga na
meni~noto pismeno ]e se stavi potpis i ]e se vpi[at meni~nite izjavi.
2. Isto taka dokolku dol`nikot ja isplatil meni~nata suma, no toa ne e
zabele`ano vo menicata, toj prigovor meni~niot dol`nik ne mo`e da
go stekne sprema sovesniot imatel na menicata.
Meni~niot dol`nik, bez razlika na toa [to ve]e edna[ ja isplatil
meni~nata suma ]e mora na imatelot a menicata da mu go isplati
celiot iznos koj e ozna~en vo menicata
Spored ovoj princip mo`e da se istaknuvaat prigovori deka
dogovorniot dolg ne odgovara na visinata i uslovite od meni~niot
tekst.
3. So na~eloto na meni~na strogost se obezbeduva brz i
nepre~en meni~no-praven promet i lesno doka`uvawe na
meni~nite obvrski koi imaat postrog karakter vo odnos na
gra\anskoto pravo. Isto taka menicata e stroga isprava vo odnos
sprema doveritelot. Vo taa smisla toj mora da gi ostvaruva svoite
prava od menicata spored opredelenite precizni pravni pravila [to
mu ovozmo`uva na dol`nikot sigurna polo`ba.
Materijalno-pravnata strana na na~eloto na meni~na strogost se
gleda na prvo mesto vo toa [to meni~nata obvrska ima apstrakten
karakter. Koga edno lice polnova`no ]e potpie[e menica so samoto
toa stanuva dol`nik i e dol`no da ja isplati meni~nata suma. Vo
slu~aj na spor po menicata vo golema mera e ograni~ena
mo`nosta na pridonesuvawe na prigovori.
Formalono-pravnata strana na ova na~elo se gleda vo raznite
pari~ni dejstva koi se nu`no potrebni da se prezemat za da mo`e
da se ostvarat meni~nite prava, tuka spa\aat: protest, notifikacija,
amortizacija i dr. Propi[anite postapki imaat odpredeleni rokovi koi
se pokusi od kaj drugite pravni raboti, so cel da se ovozmo`i brzo
realizirawe na meni~nite prava i taka da se za[titat doveritelite. Isto
taka formalno-pravnata strana na na~eloto na meni~nata strogost
se gleda i vo toa [to sudskata postapka za za[tita na pravata koi se
sodr`ani vo menicata e pobrza, poednostavna od normalnata
pari~na postapka. Me\utoa, doveritelot pri ostvaruvaweto na svoite
meni~ni prava mora da se pridr`uva do opredelenite precizni
pravila. Taka, na primer menica koja e platliva na opredelen den
mo`e da se podnese na isplata samo na denot na isplatata ili eden
od dvata rabotni dena koi doa\aat po denot na isplatata.

4. Na~eloto na meni~na solidarnost se sostoi vo toa [to site lica

[to ja potpi[ale menicata solidarno mu odgovaraat na imatelot na
menicata za nejzinoto isplatuvawe bez razlika na nivnite me\usebni
odnosi. Zatoa imatelot na menicata ima pravo da podigne tu`ba ili
protiv eden od potpisnicite ili protiv pove]emina od niv, ili pak protiv
site so cel da ja naplati opredelenata meni~na suma.
Me\utoa treba da se naglasi deka ovoj princip dejstvuva poinaku
koga se raboti za pravni odnosi me\u dol`nikot i doveritelot.
Me\utoa meni~niot doveritel mora da bara isplata na meni~nata
suma od glavniot meni~en dol`nik, trasatot koj go prifatil nalogot
da ja isplati meni~nata suma, odnosno kaj sopstvenata menica od
nejzinipt izdava~. Ako meni~niot dol`nik ne ja isplati meni~nata
suma, po pat na protest na utvrden verodostoen na~in doveritelot
isplatata na sumata mo`e da ja bara od ostanatite meni~ni dol`nici.
Toga[ ostanatite meni~ni dol`nici stanuvaat solidarni dol`nici. Koga
glavniot meni~en dol`nik ja izvr[il meni~nata obvrska toga[ taa
prestanuva za site drug i dol`nici.

7.. Na~eloto na meni~na neposrednost se sostoi vo toa [to sekoj

od meni~nite dol`nici mu odgovara na meni~niot doveritel.
Doveritelot e ovlasten neposredno da mu se obrati na sekoj dol`nik i
od nego da bara isplata na meni~nata suma, bez razlika na rangot
[to go ima meni~niot dol`nik vo menicata. Dejstvoto na na~eloto
na meni~nata neposrednost mo`e da se isklu~i ako menicata se
stavi vo rekta klauzula.
8.. Na~eloto na meni~na samostojnost se sostoi vo toa [to sekoj
dol`nik so stavaweto na svoj ispraven potpis na meni~noto
pismeno, sozdava samostojna meni~na obvrska (nezavisno od
obvrskite na oddelnite potpisnici na menicata) . Obvrskata na
meni~niot dol`nik e polnova`na duri i vo slu~aj koga obvrskite na
site drugi potpisnici nemaat pravna va`nost od koi bilo pri~ini.
Na~eloto na samostojnost mo`e da se isklu~i samo vo odnosi na
interventnost-honorat. Vo ovoj slu~aj toj odgovara sprema imatelot
na menicata i sprema site onie lica ~ii potpisi se staveni na
menicata i sprema site lica ~ii potpisi se staveni na menicata na ist
na~in kako i dol`nikot za kogo toj interveniral.

Va`ni meni~ni elementi

Trasiranata menica gi sodr`i slednive va`ni elementi:

1) Oznaka deka e menica, otpe~atena na samiot meni~en slog, na makedonski

jazik so kirilsko pismo;

2) Ime, odnosno naziv i sedi[te na trasatot;

3) Bezuslovna naredba da se plati odredena suma pari od pokritieto na trasantot;
4) Vreme na pristignuvaweto;
5) Mesto kade [to treba da se izvr[i pla]aweto;
6) Ime na remitentot;
7) Datum i mesto na izdavawe; i
8) Potpis na trasantot.
Isprava koja ne sodr`i barem eden od gore navedenite elementi
ne va`i kako trasirana menica, osven vo slednive slu~ai:
1) Trasirana menica na koja[to ne e navedeno vremeto na pristignuvaweto, se
smeta kako menica po viduvawe;
2) Trasirana menica na koja ne e navedeno mestoto na pla]awe, za mesto na
pla]awe i za mesto na `iveali[te na trasatot se smeta mestoto ozna~eno pokraj
imeto na trasatot i

3) Trasirana menica na koja[to ne e navedeno mestoto na izdavawe, se smeta

deka e izdadena vo mestoto koe e ozna~eno pokraj potpisot na trasantot.

Sopstvenata menica gi sodr`i slednive elementi:

1) Oznaka deka menicata e otpe~atena na samiot meni~en slog, na makedonski

jazik so kirilsko pismo;
2) Bezuslovno vetuvawe deka odredena suma na pari ]e se plati;
3) Vreme na pristignuvaweto;
4) Mesto kade [to treba da se izvr[i pla]aweto;
5) Ime na remitentot;
6) Datum i mesto na izdavawe, i
7) Potpis na trasantot.
Isprava koja ne sodr`i barem eden od navedenite elementi ne va`i
kako sopstvena menica, osven vo slednive slu~ai:
1) Sopstvena menica na koja ne e navedeno vremeto na pristignuvaweto se
smeta za menica po viduvawe;

2) Ako ne e posebno odredeno kako mesto na pla]awe, va`i mestoto koe e

navedeno kako mesto na izdavawe na menicata, koe istovremeno se smeta i
kako mesto na prebivali[te na izdava~ot na menicata i
3) Sopstvena menica na koja ne e navedeno mestoto na izdavawe, se smeta
deka e izdadena vo mestoto koe e navedeno pokraj potpisot na trasantot.
Vo na[ata pravna literatura va`nite meni~ni elementi obi~no se grupirani
vo slednite grupi:
1. Op[ti meni~ni elementi vo koi spa\a ozna~uvaweto deka taa e
pismen dokument i bezusloven nalog za isplata na odredena suma
na pari
2. Personalni meni~ni elemneti vo koi spa\a imeto na trasatot, imeto
na remitentot i na trasantot.
3. Kalendarski meni~ni elementi vo koi spa\a pristignuvaweto na
menicata i datumot na nejzino izdavawe.
4. Geografski meni~ni elementi koi go pretstavuvaat mestoto na
izdavawe na menicata i mestoto za pla]awe na menicata.
Nekoi od ovie va`ni meni~ni elementi pod odredeni okolnosti mo`e da se
pretpostavat i toga[ se smeta deka postojat vo konkretna menica i deka istata e
polnova`na. Me\utoa, ako okolnostite ne ovozmo`at nekoi od elementite da se
pretpostavat , toga[ taa menica ne postoi.
Sekoj od va`nite elementi na menicata ima posebno zna~ewe.

Meni~ni raboti
Pokraj va`nite meni~ni elementi koi mora da gi sodr`i sekoja menica, so
zakonskite propisi se opredeleni i izvesni meni~ni dejstva [to mora da gi izvr[i
sekoj dol`nik ili doveritel.
1. Izdavawe na menica
Izdavaweto menica pretstavuva takvo meni~no dejstvo so koe , so
ednostrana izjava na volja trasantot mu dava nalog na trasatot da mu isplati
odredena suma na remitentot. Na ovoj na~in doa\a do zasnovawe na
meni~no-praven odnos pome\u trasantot, trasatot i remitentot.
Vo vrska so izdavaweto na menicata postajat i odredeni pravila: Trasirana
menica mo`e da glasi po naredba na samiot trasant; Trasirana menica mo`e da
se trasira za smetka na treto lice; Trasirana menica mo`e da se trasira i na

10

trasantot; Trasirana menica mo`e da bide plativa kaj treto lice vo mestoto vo koe
trasantot `ivee ili vo drugo mesto - domicilirana trasirana menica; Sopstvenata
menica mo`e da bide plativa kaj treto lice ili vo mestoto nadvor od `iveali[teto na
trasatot.
Dokolku iznosot na menicata e naveden so zborovi i iznosot naveden so
brojki ne se sovpa\aat, validen e iznosot naveden so zborovi.Dokolku iznosot na
menicata e napi[an pove]e pati so bukvi ili pove]e pati so brojki, validen e
najniskiot iznos.
Onoj koj[to na menicata ]e se potpie[e kako zastapnik za drug, iako za toa ne bil
ovlasten, li~no e obvrzan po istata, a dokolku istata ja platil gi ima istite prava
[to bi gi imal toj za koj se potpie[al kako zastapnik. Trasantot odgovara deka
menicata ]e bide akceptirana i isplatena.
Trasantot mo`e da se oslobodi od odgovornosta za akcept, no ne mo`e da se
oslobodi od odgovornosta za isplata.
2. Prenesuvawe na menica (Indosament )
Edno od najva`nite svojstva na menicata e najzinoto indosirawe.
Zborot indosant vo prevod zna~i na grbot bidej]i prenosot na menicata od edno
na drugo lice se zapi[uva na grbot na menicata. Samo vo isklu~itelni slu~ai
indosamentot mo`e da se napi[e i na liceto na menicata, na prodol`enieto na
meni~nata isprava ili na alon` (hartija [to se lepi na menicata za dopolnitelni
izjavi). So indosamentot se prenesuvaat site prava koi proizleguvaat od
menicata.
Indosamentot zadol`itelno se pi[uva na menicata ili na alon`ot koj zadol`itelno go
potpi[uva indosantot, no ne mora da go imenuva korisnikot.
Menicata vo koja [to trasantot stavil klauzula "rekta" ili drug izraz so isto
zna~ewe, se prenesuva so cesija. Menicata mo`e da se indosira i na samiot
trasat, bez ogled dali toj ja akceptiral ili ne, na trasantot ili na koj i da bilo drug
obvrznik.

Indosamentot mo`e da se sostoi i samo od potpisot na indosantot - blanko

indosament.
Blanko - indosamentot za da bide polnova`en, treba da bide napi[an na grbot na
menicata ili na alon`ot. Koga indosamentot e blanko imatelot na menicata mo`e:
1) Da go popolni blanko indosamentot so svoe ime ili so ime na drugo lice;
2) Ponatamu da ja indosira menicata blanko ili na ime na drugo lice i

11

3) Ednostavno da ja predade menicata na treto lice, bez da go popolni blanko

indosamentot i bez da stavi nov indosament.
Indosantot odgovara deka menicata ]e bide akceptirana i isplatena, osven ako vo
indosamentot poinaku ne e odredeno.
Indosantot mo`e da zabrani menicata ponatamu da se indosira, vo toj slu~aj ne
odgovara na licata na koi menicata ]e bide podocna indosirana.
Liceto koe ja ima menicata se smeta za nejzin zakonski imatel, dokolku svoeto
pravo go doka`e so neprekinata niza na indosamenti. Ova va`i i vo slu~aj koga
posledniot indosament e blanko.
Koga posle blanko indosament sledi drug indosament, se smeta deka potpisnikot
na drugiot indosament ja steknal menicata so blanko indosament.
Prebri[anite indosamenti, vo pogled na nivnoto doka`uvawe, se smeta kako da
ne postojat. Dokolku nekoj po bilo koja osnova ostane bez menica, onoj koj ja
ima menicata i koj svoeto pravo go doka`al na na~in utvrden vo zakonot
ne e dol`en da ja predade menicata.
Po isklu~ok, menicata se predava, dokolku se utvrdi deka imatelot ja steknal
menicata so krajna nebre`nost ili so storuvawe na krivi~no delo so umisla.
3. Akceptirawe na menica
Imatelot na trasirana menica, kako i toj koj samo ja dr`i menicata mo`e se
do pristignuvaweto, istata da ja podnese na akceptirawe na trasatot vo mestoto
na negovoto `iveewe.
Trasantot mo`e da zabrani menicata da se podnese na akceptirawe, osven vo
slu~aite koga:
- trasiranata menica e plativa kaj treto lice;
- trasiranata menica e plativa vo mesto nadvor od mestoto vo koe `ivee ili
prestojuva trasatot i
- trasiranta menica e na odredeno vreme po viduvawe.
Akceptot se pi[uva na samata menica i se izrazuva so zborovite: "priznavam",
"primena", "prifatena" ili so drug zbor so isto zna~ewe. Kako akcept se smeta i
samiot potpis na trasatot koga e staven na liceto na menicata.
Koga trasiranata menica e plativa na odredeno vreme po viduvawe, ili koga vrz
osnova na naredba treba da se podnese na akceptirawe vo odreden rok,
akceptot mora da bide datiran so denot koga e daden, osven ako imatelot na
menicata bara da se datira so denot koga menicata ja podnel na akceptirawe. Se
smeta deka trasatot go odbil akceptiraweto na menicata ako napi[aniot akcept
go izbri[al pred da ja vrati menicata. Se dodeka ne se doka`e sprotivnoto, se
smeta deka akceptot e izbri[an pred da se vrati menicata.
4. Aval (meni~na garancija)

12

Isplatata na trasiranata i sopstvenata menica za celata meni~na suma ili

za odreden nejzin del mo`e da se obezbedi so aval. Aval mo`e da dade sekoe
treto
lice,
duri
i
nekoj
od
potpisnicite
na
menicata.
Se izrazuva so zborovite: "per aval", "kako garant", "kako emec" ili so drug izraz
so isto zna~ewe. Od avalot treba da se vidi za kogo e daden. Ako toa ne mo`e
da se vidi, se smeta kako da e daden za trasantot.(toa va`i za sopstvenata
menica) Avalistot odgovara isto kako [to odgovara liceto za koe garantira.
So isplata na menicata, avalistot gi steknuva pravata koi proizleguvaat od
menicata sprema liceto za koe garantiral, kako i sprema licata koi se odgovorni
po menicata.
5. Intervencija kaj menica
Trasantot, indosantot ili avalistot mo`at vo menicata da nazna~at lice
koe ]e go izvesti onoj za kogo interveniral. Dokolku intervenientot go pre~ekori
rokot toj odgovara za [tetata koja ]e nastane zaradi toa pre~ekoruvawe do
visinata po potreba, ]e akceptira ili ]e plati - intervenient. Intervenientot mo`e
menicata, pod uslovi propi[ani so ovoj zakon, da ja akceptira ili da plati za bilo
koj obvrznik sprema kogo mo`e da se istakne barawe za regres. Intervenientot e
dol`en vo rok od dva rabotni dena od intervencijata za na meni~nata suma.
6. Umno`uvawe na menica
Trasirana menica mo`e da se izdade vo dva ili pove]e istovetni primeroci.
Na meni~niot slog na sekoj primerok zadol`itelno se stava istiot seriski broj, vo
sprotivno sekoj primerok va`i kako posebna menica. Sekoj imatel na menica vo
koja ne e navedeno deka e izdadena samo vo eden primerok, mo`e da bara da
mu se izdadat u[te primeroci, na negov tro[ok. Indosantite se dol`ni da gi
povtorat svoite indosamenti na novite primeroci. Liceto koe ]e isprati eden
primerok na akceptirawe, e dol`no na drugite primeroci da go ozna~i imeto na
liceto kaj koe se nao\a toj primerok so obvrska bilo koj od primerocite da mu go
predade na zakonskiot imatel.
7. Prepisi i prepravawe na menicata
Sekoj imatel na menica ima pravo da napravi prepis od istata. Prepisot
mora da bide istoveten so sodr`inata na izvornata menica, so indosamenti i so
site drugi odredbi koi se nao\aat na nea. Vo prepisot mora da se nazna~i kade
zavr[uva prepisot.
Dokolku e prepraven slogot na menicata, onie koi ja potpie[ale menicata
posle toa prepravawe odgovaraat spored prepraveniot slog, a porane[nite
potpisnici odgovaraat spored prvobitniot slog.

8. Pla]awe na menicata
Trasiranata i sopstvena menica plativa na odreden den, na odredeno
vreme po viduvawe ili na odreden den od denot na izdavaweto, se podnesuva na
isplata na samiot den na pla]aweto ili na eden od dvata rabotni dena koi doa\aat

13

vedna[ po denot na pla]aweto. So pla]aweto na menicata doa\a do prestanok na

meni~no-praviot odnos.
Pri pla]awe na menicata, trasatot mo`e da bara od imatelot na menicata
da mu ja predade menicata, so potvrda na menicata deka istata e isplatena.
Imatelot na menica ne mo`e da odbie delumna isplata. Pri delumna isplata
trasatot mo`e da bara isplatata da se zabele`i na menicata, kako i da mu se
izdade i priznanica.
Trasatot mo`e da go izvr[i pla]aweto na menicata po i pred pristignuvaweto.
Liceto koe [to ]e ja plati menicata do pristignuvaweto, polnova`no e oslobodeno
od obvrskite.
Vo slu~aj menicata da ne se podnese za naplata vo rokovite utvrdeni so
ovoj zakon, licata koi imaat obvrski po istata, se dol`ni da ja polo`at meni~nata
suma kaj notar, koj go pokriva mestoto na pla]awe. Polo`uvaweto na meni~nata
suma e na tro[ok na imatelot na menicata. So polo`uvaweto na meni~nata suma
vo celost liceto koe imalo obvrska po istata se osloboduva od obvrskata.
Imatelot na trasirana ili sopstvena menica mo`e da istakne barawe za
regres protiv indosantot, trasantot i drugi obvrznici po menicata i toa:
1) Po pristignuvaweto vo slu~aj menicata da ne e platena vo celost ili delumno; i
2) Pred pristignuvaweto koga:
- akceptiraweto e odbieno, potpolno ili delumno;
- pred ili po akceptiraweto e otvoren ste~aj, odnosno likvidacija nad imotot na
trasatot ili ako gi zapre pla]awata duri i vo slu~aj ako zapiraweto ne bilo
utvrdeno so sudska odluka ili izvr[uvaweto nad negoviot imot ostanalo
bezuspe[no i
-koga e otvoren ste~aj, odnosno likvidacija nad imotot na trasantot na menica
koja [to ne smee da se podnese na akceptirawe.
Koga meni~nata suma e izrazena vo valuti koi imaat ist naziv, no razli~na
vrednost vo zemjata vo koja menicata e izdadena i vo zemjata vo koja menicata
e plativa, se smeta deka meni~nata suma e izrazena vo valutata na mestoto na
pla]awe
.Vrz pravnoto dejstvo na menicata nema vlijanie smrtta na trasantot ili
odzemaweto na negovata delovna sposobnost dokolku istite nastapat posle
izdavaweto na menicata.

14

 Meni~ni raboti so koi se ostvaruva za{tita na

meni~nite prava
Za da gi za~uvaat svoite prava , u~esnicite vo meni~no
pravnata rabota se dol`ni da prezemaat odredeni merki predvideni
so zakon. Vo tie merki spa\aat:
1. Zastarenost na menicata
Meni~io-pravnite barawa na imatelot na menicata protiv indosantot i
protiv trasantot zastaruvaat za edna godina, smetano od denot na navremeno
podignatiot protest.
Zastarenosta se prekinuva so podnesuvawe tu`ba pred nadle`en sud.
Prekinatata zastarenost povtorno po~nuva da te~e:
1) Vo slu~aj koga se podnesuva tu`ba i vo slu~aj koga se ostvaruva baraweto vo
tekot na sudskata postapka, od denot na poslednoto ro~i[te dokolku povedenata
postapka ne prodol`i;
2) Vo slu~aj na prijava vo ste~aj, odnosno likvidacija, od denot na zavr[uvaweto
na ste~ajnata postapka;
3) Vo slu~aj koga vo ste~ajot, odnosno vo likvidacija ]e se ospori prijavenoto
barawe, od denot na osporuvaweto i
4) Vo slu~aj na povikuvawe vo za[tita i izvestuvawe za podnesenata tu`ba, od
denot na pravosilno zavr[enata postapka.
Zastarenost na meni~no pobaruvawe koe ~ini del od ostavina ili pa\a na tovar
na ostavina, ne mo`e da zavr[i pred istekot na [est meseci od smrtta na imatelot
na menicata.
2. Neosnovano zbogatuvawe
Trasantot, akceptantot i indosantot ~ii meni~ni obvrski se zgasnale zaradi
zastarenost ili zaradi propu[teni dejstvija, odgovaraat na imatelot na menicata
dokolku neosnovano se zbogatile na negova [teta. Drugite meni~ni obvrznici se
oslobodeni od ovaa odgovornost.
Odgovornosta zaradi neosnovano zbogatuvawe zastaruva za tri godini.
3. Pravo na zalog i zadr`uvawe
Koga, zaradi obezbeduvawe na meni~noto pobaruvawe, imatelot na
menicata, vrz osnova na dogovor za zalog, primi vo zalog dvi`en predmet ili
pobaruvawe, a obvrznikot ne ja ispolni navreme svojata meni~na obvrska,
imatelot na menicata ima pravo da bara da se namiri od zalogot, bez podigawe
na tu`ba protiv liceto koe go dalo zalogot (zalogodava~), ako so dogovorot za

15

zalog, dogovornite stranki se soglasile dogovorot da ima svojstvo na izvr[na

isprava.

Vo vakov slu~aj, imatelot na menica mo`e:

1) Vrz osnova na menicata i dogovorot za zalog, koj ima svojstvo na izvr[na
isprava, da bara realizacija na zalogot. So toa ne prestanuva odgovornosta na
imatelot na menicata za zloupotreba na zalo`noto pravo;
2) Zalo`nite menici i drugite pobaruvawa da se naplatat i od dobienite pari da se
namiri i
3) Zalo`nite pobaruvawa da gi zadr`at za sebe do iznosot na svoeto pobaruvawe.
Imatelot na menicata e dol`en, dokolku gi namiril svoite pobaruvawa vo celost,
da ja predade menicata na zalo`uva~ot, odnosno da ja predade vo negovata
ste~ajna masa izvornata menica zaedno so dobieniot vi[ok.
Pravoto na zadr`uvawe ima isto pravno dejstvo, kako i pravoto na zalog.
Imatelot na menicata, vrz osnova na dogovor so obvrznikot ili vrz osnova na
pravosilna presuda na sudot so koja e utvrdeno pravoto na zadr`uvawe, mo`e:
1) Zadr`anite gotovi pari da gi upotrebi za namiruvawe na svoeto pobaruvawe
2) So drugite zadr`ani predmeti da postapi soglasno so ovoj zakon.
4. Amortizacija na menica
Liceto koe ja izgubilo menicata mo`e na sudot vo mestoto na pla]awe da
mu predlo`i istata da ja amortizira.
Dokolku sudot zaklu~i deka podnesenite podatoci se dovolni, ]e izdade oglas vo
koj ]e ja izlo`i glavnata sodr`iia na is~eznatata menica, so povik do onoj kaj kogo
se nao\a menicata, istata da ja poka`e na sudot vo rok od 60 dena, so napomena
deka vo sprotivno, po istekot na ovoj rok, sudot ]e ja proglasi za ni[tovna.
Za oglasuvaweto sudot go izvestuva predlaga~ot i site lica imenuvani vo
menicata. Predlaga~ot na amortizacijata, za da go zadr`i pravoto na regres
sprema trasantot na neakceptiranata menica, kako i protiv trasantot koj go
zabranil podnesuvaweto na menicata na akceptirawe, vo tekot na rokot odreden
za podigawe protest zaradi neakceptirawe ili neisplata vo mestoto koe e
odredeno za toa, mo`e da podigne protest, so naveduvawe na glavnata sodr`ina
na is~eznatata menica. Protestot go zamenuva podnesuvaweto na menicata na
akceptirawe ili na isplata i podigaweto na soodvetnite protesti. Nadomestok na
tro[ocite za toj protest ne mo`e da se bara.

16

Dokolku vo rokot odreden so oglasot se javi onoj kaj kogo se nao\a menicata za
koja e barana amortizacija, sudot otkako menicata ]e mu se poka`e na
predlaga~ot i otkako ]e gi soslu[a zainteresiranite lica, ]e ja zapre
ponatamo[nata postapka.
5.Protest
Protest e pokrenuvawe i sproveduvawe na postapka pred notar, zaradi
neisplata na menicata, koj e podnesen na isplata.

Kazneni odredbi
Krivi~ni dela
Sekoe lice kako i odgovornoto lice na pravnoto lice koe ]e izdade ili pu[ti
vo promet menica so nevistinita sodr`ina, poradi [to ]e nastane [teta za eden ili
pove]e obvrznici ]e se kazni so zatvor do tri godini.
Pri opredeluvaweto na
kaznata od vlijanie e okolnosta pod koja e nastanata kako i visinata na [tetata.
Prekr[ok
So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari ]e se kazni za prekr[ok pravno
lice dokolku:
- trasira menica bez data ili so neto~na data na izdavawe;
- prenese ili isplati menica bez data na izdavawe i
- popolni blanko menica sprotivno na odredbite od ovoj zakon.

Meni~ni pravila
Meni~no mo`e da se obvrzuva sekoe lice koe, spored pozitivnite
propisi, mo`e da se obvrzuva so dogovor.
Nepismeno lice ili lice koe ne mo`e da pi[uva, meni~no se obvrzuva
koga na menicata ili alon`ot ]e stavi znak ra~no, koj znak ]e go
zaveri notar.
Meni~na obvrska mo`e da se primi za nepismeno lice samo vrz
osnova na izdadeno polnomo[no zavereno kaj notar.
Pri zaverkata zadol`itelno se zapi[uva deka:

17

- li~no ili preku prisutnite svedoci go poznava liceto koe saka meni~no da se
obvrze ili da izdade polnomo[no;
- na liceto mu e pro~itana izjavata so koja meni~no se obvrzuva i so koja dava
polnomo{no i
- liceto potvrdilo deka pro~itanata izjava odgovara na negovata volja.
Zaverkata treba da ima slu`ben broj, pe~at i potpis na slu`benoto lice.
Potpisot na slepi lica na meiica i na polnomo[no izdadeno od
niv zaradi meni~noto zadol`uvawe va`i samo toga[ koga istoto
go zaveri notar.

]e

Lica vo menicata

Trasant e nalogodava~ ili izdava~ na menica koj se nazna~uva na liceto na

menicata.
Trasat e onoj koj vr[i isplata po menicata od trasantovoto pokritie [to se nao\a
kaj nego.
Remitent e fizi~ko ili pravno lice nazna~eno vo ispravata na koe mu se
isplatuva iznosot naveden vo menicata, odnosno korisnik na menicata.
Imatel na menicata e lice koe ja poseduva menicata na zakonit na~in.
Emitenti na menicata se banki i patni~ki agencii koi izdavaat oddelni vidovi
menici.
Indosant e nositelot na pravoto na naplata [to vr[i indosament.
Indosator e lice na koe se prenesuva menicata. Toa mo`e da bide i trasantot ili
trasatot kako i koe id a bilo meni`no lice.
Avalist e lice koe so svojot potpis na menicata ili na alon`ot garantira za
isplatata na iznosot odreden vo menicata.
Akceptant e lice [ti ja prima meni~nata obvrska so izjava za nejzino prifa]awe.
Intervenient e lice nazna~eno od trasantot, indosantot ili avalistot vo menicata,
vo slu~aj na potreba istata da ja akceptira ili plati.

18

Kopist e lice [to pu[tilo vo promet prepis na menica garantiraj]i pritoa deka na
donositelot na prepisot ]e mu go predade meni~niot original ili ]e mu ja isplati
meni~nata suma.

Zaklu~ok

Menicata e hartija od vrednost-sredstvo za pla]awe po

naredba vrz osnova na zakonot na koj se primenuvaat op[tite pravila za
site hartii od vrdnost po naredba
. Vsu[nost menicata e daleku podetalno reguliran oblik na hartija od
vrednost kaj nas vrz ~ija osnova se istaknuva nejziniot mati~en karakter
vo odnos na drugite hartii od vrednost. Taa e obligaciono pravna hartija
koja sekoga[ glasi na opredelena suma. Ova uka`uva na isklu~itelno
pravnoto zna~ewe na menicata, bidej]i vo stopanstvoto, vo oblasta na
stokovo-pari~nata situacija nema tolku golemo zna~ewe.
Me\utoa, sepak taa ima golema uloga vo kreditniot sistem, a
so tek na razvojot na trgovijata i stopanstvoto taa si ja dobiva i svojata
uloga kako zamena na parite.
Spored toa, menicata e prvenstveno kreditno sredstvo za obezbeduvawe
na pobaruva~kata.
Isto taka menicata e mnogu zna~ajno sredstvo za
obezbeduvawe, ne samo vo stokovo-pari~nata cirkulacija, tuku i kaj niza
plate`ni institucii, osobeno vo nadvore[no trgovskite razmeni.
Poradi visokiot stepen na apstraktnost i strogost na menicata
zna~ajno dopridonesuva visokiot stepen na pravna sigurnost vo stokovopari~niot promet, osobeno konstntno vlijanie za jaknewe na dogovornite
disciplini.
19

Seto ova uka`uva na posebnite funkcii i zna~ewe na menicata vo

stopanskiot sistem na edna zemja, osobeno vo pravniot sistem poradi
nejziniot mati~en karakter vo odnos na drugite hartii od vrednost.

Koristena literatura:

1. Trgovsko pravo D-r Aleksandar Nikolovski str.377-439

2. Slu`ben vesnik na RM br.03/02- Zakon za menica str.12-16
3. Trgovsko pravo D-r Milan Ilieski
4. Prebaruvawe od internet

20

str.235-313

21