Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij Praven fakultet Justinijan Prvi Skopje

Tema: Pravna, delovna i deliktna sposobnost na pravnite lica

Mentor: Izrabotil: Prof. d-r. Gale Galev Blagoja

Gr~eski

Ass. Angel Ristov 39631

br. ind.

Maj, 2007 Voved

Vo pretpostavkite za vr{ewe (ostvaruvawe) na gra|anskopravnite odnosi (stvarnopravnite, obligacionopravnite i naslednopravnite), pokraj objektite i pravnite fakti, spa|aat i nositelite t.e. pravnite subjekti koi se strani na tie odnosi. Sovremenoto gra|ansko pravo poznava dva vida na pravni subjekti: fizi~ki lica (personae fhysicae) i pravni lica (personae morales ili personae juridicae), kako kolektiviteti na fizi~ki lica. Pravnite subjekti imaat pove}e svojstva {to zemeni zaedno go pretstavuvaat t.n. subjektivitet. Spored preovladuva~koto stanovi{te vo gra|ansko pravnata misla subjektivitetot kako zbir na svojstva na pravnite subjekti pretstavuva pravna kategorija {to sodr`i dve osnovni svojstva: 1. sposobnosti i 2. atributi. Sposobnosti se pravnata sposobnost, delovnata sposobnost i deliktnata sposobnost, a atributi se : 1. imeto (nazivot); 2. `iveali{teto (prestojuvali{teto sedi{teto) i 3. dr`avjanstvoto. Pravnata sposobnost (capacitas juridica) pretstavuva sposobnost na subjektot da bide nositel na prava i obvrski. Delovnata sposobnost (capacitas agendi) pretstavuva sposobnost da se izrazi svoja pravno-relevantna volja za vleguvawe vo gra|ansko-pravni odnosi, odnosno taa pretstavuva sposobnost pravilno da se ocenat sopstvenite interesi pri stapuvaweto vo imotno-pravni odnosi so drugi lica. Deliktnata sposobnost pretstavuva sposobnost na liceto da gi ocenuva svoite postapki, no ne so ogled na toa dali tie odgovaraat na negovite interesi koi bi se zadovolile so stapuvawe vo eden dogovoren odnos, no so ogled na pra{aweto dali tie postapki (ne izjavi na volja) se soglasni so pravoto, odnosno dali tie ne se protivni na pravoto i dali so niv mu se pri~inuva {teta na drug.Deliktnata sposobnost pretstavuva pretpostavka za odgovornost. So drugi zborovi, deliktnata sposobnost e sposobnost da se odgovara za pri~inetata {teta. Ovaa sposobnost po svojata su{tina e sli~na na delovnata, no sepak taa e izdvoena kako posebna i ne se poklopuva so nea.

Pravni lica
Pravno lice e zbir od pove}e fizi~ki lica koi se zdru`ile, vrz osnova na pravnite propisi, da ostvarat nekakva zaedni~ka cel. Pravnite lica kako pravni subjekti se pojavuvaat mo{ne podocna, za razlika od fizi~kite lica. Istoriski gledano toa e periodot na koncentracija na kapitalot koga se razviva op{tiot tip na pravnoto lice koe stanuva redoven u~esnik vo vkupniot kapital i toa vo forma na kolektiven kapital. Pravnite lica se po pravilo odredeni kolektivi na fizi~ki lica koi se zdru`uvaat zaradi postigawe na odredena cel i taka formiraat posebni pravni subjekti. Me|utoa sekoe zaedni~ko nastapuvawe na pove}e lica ne pretstavuva pravno lice. Taka, ako bra~nite drugari sklu~at edno pravno delo zaedno, toa ne zna~i deka tie pretstavuvaat pravno lice. Isto taka i drugi zdru`uvawa ne moraat da dovedat do formirawe na pravno lice t.e. ne zboruvaat za postoewe na pravno lice (orta~ewa, mno`ina na subjekti). So drugi zborovi, pravni lica se samo onie kolektivi na fizi~ki lica, organizirani zaradi postigawe na odredena cel, na koi pravniot sistem im go priznava svojstvoto na praven subjekt. Tie celi mo`at da bidat razli~ni, kako na primer: stopanski, op{testveno-politi~ki, kulturni i dr. Pravnoto lice e forma da se soberat lica i sredstva za edna cel, pri {to ostvaruvaweto na celta po pravilo gi preminuva mo`nostite na oddelnite lica. Pri toa, kakva i da e celta na zdru`uvaweto sekoga{ e potrebno zaradi nea, pravnoto lice da stapuva pove}e ili pomalku vo pravniot promet. Na primer edno sportsko, kulturno ili trgovsko zdru`enie mora da nabavuva sredstva za izvr{uvawe na svojata dejnost i kako takvo toa vleguva vo prometot kako nov, samostoen subjekt na prava. Za da se sozdade i da egzistira edno pravno lice, potrebni se tri osnovni uslovi: a) organizaciono edinstvo, b) imot, v) dr`avno priznanie. Organizacionoto edinstvo na pravnoto edinstvo razli~no se manifestira i nastanuva zavisno od prirodata na pravnoto lice. Vo sekoj slu~aj, edinstvoto se izrazuva vo povrzanosta na edna opredelena grupa fizi~ki lica vo edna celina, koja e samostojna od oddelnite lica.

Imotnata masa kako vtor uslov za postoewe na pravnoto lice e raspolagaweto so odredeni sredstva, kako materijalna baza za izvr{uvawe na svojata aktivnost. Zboruvaj}i gra|ansko-pravno, za vr{ewe na dejnosta na pravnoto lice mu e neophoden imot kako zbir na prava vrz predmetite so koi se ostvaruva dejnosta. Obezbeduvaweto na materijalnata osnova za dejnosta e sostaven del od osnovaweto na pravnoto lice. Priznavaweto od strana na dr`avata t.e. pravniot poredok e tretiot uslov za postoewe na pravnoto lice. Samo onie pravni lica koi pravniot poredok gi priznava kako takvi dobivaat svojstvo na pravno lice. Priznavaweto e razli~no. Poznati se tri na~ini na priznavawe. Toa se: sistemot na prijava ili registracija, sistemot na odobrenie i sistemot na avtomatsko priznavawe na svojstvoto pravno lice na subjektot koj e kako takov sozdaden (ex lege). Zdru`enijata na gra|ani i fondaciite, kako i nivnite sojuzi i drugi oblici na zdru`uvawe ili povrzuvawe, steknuvaat svojstvo na pravno lice so denot na upisot vo registarot na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite. 1 (2) Trgovskoto dru{tvo steknuva svojstvo na pravno lice so upisot vo trgovskiot registar. 2 Svojstvoto na pravno lice ustanovata go steknuva po objavuvawe na zapi{uvaweto vo sudskiot registar vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija . 3 politi~kata partija mo`e da zapo~ne so rabota so denot na upisot vo sudskiot registar na politi~kite partii. Politi~kata partija steknuva svojstvo na pravno lice so denot na upisot vo sudskiot registar. 4

Pravna sposobnost na pravnite lica

Za pravnata sposobnost na pravnite lica, kako sposobnost da bidat subjekti na prava i obvrski, karakteristi~no e deka taa e sekoga{ specijalna, posebna. Pravnoto lice ima samo specijalen subjektivitet potreben za ostvaruvawe na negovite celi, odnosno zada~i i funkcii. Pravnoto lice ima odreden domen na dejstvuvawe, potesen od domenot na gra|ansko-pravnoto dejstvuvawe na fizi~kite lica. Pravnoto lice vr{i edna ili pove}e

dejnosti predvideni vo aktot za negovoto osnovawe odnosno vo zakonot ili pravilata na samoto pravno lice. Edno sportsko ili kulturno dru{tvo gi vr{i dejnostite zaradi koi e sozdadeno. Imaj}i gi vo predvid zna~ajnite ograni~uvawa na pravata na oddelnite lica, od edna strana, i {irokata ekonomska i pravna dejnost na pravnite lica, od druga strana, nekoi avtori _________________________________________________________________
1 2 3 4 ^l. ^l. ^l. ^l. 6, st. 2, Zakon za zdru`enija na gra|ani i fondacii 1988 g. 25, st. 2, Zakon za trgovski dru{tva 2004 g. 31, st. 2, Zakon za ustanovite, Slu`ben vesnik na RM br. 32/05 10, Zakon za politi~ki partii, Slu`ben vesnik na RM br.76/04

(1) Trgovsko dru{tvo mo`e da prezema pravni raboti i dejstvija samo vo ramkite na predmetot na rabotewe zapi{an vo trgovskiot registar. 5 izrazuvaat somnevawe vo tezata deka pravnata sposobnost na fizi~kite lica kako op{ta e po{iroka od sposobnosta na pravnite lica. Vo na{ata nauka postoi izvesna neusoglasenost i vo pogled na pravnata neusoglasenost i vo pogled na pravnite posledici koga }e se povredi na~eloto na posebna sposobnost na pravno lice. (1) Pravnoto lice mo`e da sklu~uva dogovori vo pravniot promet vo ramkite na svojata pravna sposobnost. (2) Dogovorot sklu~en sprotivno na odredbata od stav (1) od ovoj ~len nema pravno dejstvo, osven ako drugata strana znaela ili mo`ela da znae za pre~ekoruvaweto. 6 Pravnata sposobnost e dinami~na kategorija. Taa mo`e da se menuva, pri uslov toa da se registrira. No principot na posebna sposobnost ostanuva. Ovaa sposobnost posebno mo`e da bide ograni~uvana od zakon ako za toa postojat odredbi.

Delovna sposobnost na pravnite lica

Delovnata sposobnost, kako sposobnost za izrazuvawe pravno relevantna volja za stapuvawe vo pravni odnosi, e neophodna za realizacija na subjektivitetot. Bez nea ne mo`e da se stapuva vo odnosi. Zatoa sekoj subjekt, pa i pravnoto lice kako subjekt, mora da ima delovna sposobnost. Delovnata sposobnost na pravnite lica ima pove}e specifi~nosti vo odnos na

sposobnosta na fizi~kite lica. So ogled na prirodata na pravnoto lice delovnata sposobnost se nosi od posebni lica nare~eni organi na pravnoto lice. Voljata se formira na poseben na~in, a nastanuvaweto na delovnata sposobnost ne bara sozrevawe vo vremeto. Pravnoto lice se zdobiva so delovna sposobnost vedna{ po svoeto ra|awe. Za nego nema sozrevawe koe {to e potrebno za fizi~kite lica. Delovnata sposobnost ja ostvaruvaat kolegijalni i individualni organi sostaveni od delovno sposobni fizi~ki lica. Zatoa ne e potrebno nikakvo sozrevawe na pravnoto lice. Od isti pri~ini delovnata sposobnost mo`e da bide samo potpolna i taa _________________________________________________________________
5 ^l. 64, st. 1, Zakon za trgovski dru{tva 2004 g. 6 ^l. 46, st. 1 i 2, Zakon za obligacioni odnosi 2001 g.

nikoga{ ne se ograni~uva poradi defektnost na voljata koja mo`e da im bide svojstvena na fizi~kite lica. Mo{ne va`na e i razlikata vo na~inot na izrazuvaweto na voljata kaj fizi~kite i pravnite lica. Kaj pravnite lica voljata po pravilo se formira na eden slo`en na~in. Imeno, bidej}i voljata vo na~elo ja izrazuvaat kolegijalnite organi t.e. organi sostaveni od pove}e fizi~ki lica, se postavuva pra{aweto kako nastanuva voljata na tie kolegijalni organi. Procesot na formiraweto na voljata go opfa}a prvo poedine~noto izjasnuvawe na oddelnite fizi~ki lica za mo`ni re{enija (mo`na sodr`ina na voljata), a potoa po pat na glasawe, po na~eloto na mnozinstvo, edno od poedine~nite re{enija se formira kako edinstvena volja na organot. Stavot za koj se izjasnilo mnozinstvoto na ~lenovite na organot, prosto ili kvalificirano, {to zavisi od pravnoto lice ili od zakonot, ja pretstavuva voljata na pravnoto lice. Spored toa, procesot na formiraweto na voljata ima dve etapi vo koi doa|a do izraz i voljata na poedine~nite fizi~ki lica kako psihi~ka volja (individualno opredeluvawe na ~ovekot za edno re{enie) i op{testveniot karakter na pravnoto lice i negovata volja (glasawe kako op{testven fenomen). Voljata na oddelnite ~lenovi na organot na pravnoto lice vo ovoj slu~aj ne trgnuva od poedine~niot interes na toa lice, tuku od subjektivno zamisleniot interes na samoto pravno lice. Vo toa e specifi~nosta na individualnata volja za razlika od ista takva volja na poedine~no lice koga vo prometot nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka. No vo dvata slu~ai individualnata volja ostanuva kako psihi~ka pojava. Voljata na kolegijalniot organ, edna{ formirana, slu`i kako osnova za konkretizacija na taa volja vo pravniot promet. Taka na primer kolegijalniot organ na pravnoto lice donesuva odluka da se prodava eden proizvod pod odredeni uslovi, a vrz osnova na ovaa odluka individualniot organ (direktorot ili drugo ovlasteno lice) sklu~uva konkretni dogovori so treti lica. Zatoa so pravo se naglasuva deka kolegijalniot organ ja formira, a individualniot 6

organ ja izjavuva voljata na treti lica. Duri po izjavuvaweto na voljata, taa predizvikuva odredeni dejstva vo odnos so treti lica. Sepak, treba da se ima predvid deka postojat slu~ai vo koi kolegijalniot organ u~estvuva i vo izjavuvaweto na voljata sprema treti lica, t.e. vo sklu~uvaweto na dogovori so treti lica vo forma na davawe soglasnost na dogovorot koj go sklu~il individualniot organ. Pravno relevantna e onaa volja na organite koja e formirana vo ramkite na zakonot ili pravilata na pravnoto lice. Isto taka, vo vrska so voljata na pravnoto lice vo literaturata se zboruva za stati~ka i dinami~ka volja. Prvata se izrazuva vo statutot, odnosno op{tite pravila na pravnoto lice, a vtorata vo pravnite dela koi se sklu~uvaat so treti lica. Delovnata sposobnost na pravnite lica so ogled na posebniot karakter na pravnata sposobnost isto taka ima karakter na posebna sposobnost.

Deliktna sposobnost na pravnite lica

Deliktnata sposobnost na pravnite lica vo minatoto bila sporna, kako i drugite sposobnosti. Osporuvaweto na pravnata sposobnost na pravnite lica povlekuvalo osporuvawe i na sekakva druga, pa i deliktnata sposobnost. No i po priznavaweto na subjektivitetot na pravnoto lice, odnosno po priznavaweto na pravnata sposobnost, dolgo vreme se odr`alo sva}aweto deka pravnite lica nemaat deliktna sposobnost. Za {tetite storeni od organite i rabotnicite na pravnite lica odgovarale tie samite, a ne pravnoto lice. Ova stanovi{te za neodgovornost na pravnoto lice opstojuvalo do neodamna i vo na{eto ponovo pravo. Me|utoa, dosta rano po 1945 godina, vo pooddelni pravni oblasti otpo~na da se formira stanovi{te deka za {tetite storeni vo ramkite na dejnosta na pravnoto lice odgovara samoto pravno lice, a ne oddelnite negovi organi ili rabotnici. Ova stanovi{te bilo izrazeno vo pove}e na{i propisi kakvi {to bile Zakonot za Jugoslovenskata armija od 1946 godina, vo zakonite za narodnite odbori od 1952, vo Osnovniot zakon za rabotnite odnosi i Zakonot za javnite slu`benici od 1957 godina. Me|utoa, vo glavnite propisi od prviot period se zastapuval stavot deka pravnoto lice odgovara samo kako garant i toa supsidierno i na drugi na~ini se ograni~uvala taa odgovornost na pravnoto lice (Zakon za dr`avnite slu`benici od 1946/48 god.). Vo ponovo i najnovo vreme usvoeno e op{toto pravilo spored koe pravnite lica imaat deliktna sposobnost t.e. odgovaraat za {tetite storeni od nivnite organi ili rabotnici, odnosno ~lenovi. Kako i za delovnata sposobnost taka i za deliktnata, mora da se ima vo predvid deka dejnosta na pravnoto lice se ostvaruva samo preku dejnosta na organite i oddelnite 7

lica, taka {to se {to tie }e storat vo svojstvo na organi ili ~lenovi na pravnoto lice mu se prepi{uva nemu i toa snosi odgovornost. (1) Pravnoto lice odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini negov organ na treto lice vo vr{eweto ili vo vrska so vr{eweto na svoite funkcii. 7 (1) Ustanovata odgovara za {tetata {to vo vr{eweto na dejnosta od javen interes, }e im ja pri~inat vrabotenite na ustanovata na korisnicite na javni uslugi , odnosno na drugite fizi~ki i pravni lica. 8 ___________________________________________________________
7 ^l. 158, st. 1 Zakon za obigacioni odnosi 2001 g. 8 ^l. 74, st. 1 Zakon za ustanovite

(2) Ustanovata odgovara i za {tetata {to }e nastane sprema korisnicite na javnite uslugi i sprema drugi fizi~ki i pravni lica, poradi {trajk na vrabotenite. 9 Postojat pove}e pri~ini za prifa}awe na ova na~elo. Pred se, logi~no e pravnoto lice da nosi odgovornost za dejstvata na onie lica ili organi od koi inaku crpi koristi. Pravno ovaa povrzanost me|u koristite i odgovornosta nosi naziv t e o r i j a n a r i z i k o t . Koj izvlekuva korist od nekogo ili od ne{to toj treba da go nosi i rizikot za odgovornosta za {tetnite dejstva na tie lica ili dejnosti. Obezbeduvaweto na o{tetenite lica deka }e dobijat nadomest za pretrpenite {teti isto taka bara direktno vovlekuvawe na pravnoto lice vo odgovornosta na mesto na neposrednite {tetnici, koi so svoite materijalni mo`nosti davaat mnogu pomala garancija za ostvaruvaweto na pravoto na nadomest na {teta. So direktnata odgovornost na pravnoto lice se za{titeni i rabotnicite, odnosno drugite lica koi vr{at dejnost vo korist na pravnoto lice. ^esto, ovie lica predizvikuvaa te{ki {teti za ~ie nadomestuvawe se potrebni golemi sredstva, so koi tie ne raspolagaat, odnosno bi bile ruinirani ako moraat da gi pla}aat vo dolg period, a pri seto toa {tetite se predizvikuvani vo uslovi za rabota koi po pravilo ne zavisat ili ne zavisat iscelno od samite rabotnici, odnosno od neposrednite {tetnici. (1) Za {teta {to rabotnikot vo rabotata ili vo vrska so rabotata }e mu ja pri~ini na treto lice odgovara rabotodavecot kaj koj rabotel rabotnikot vo momentot na pri~inuvawe na {tetata, osven ako doka`e deka rabotnikot vo dadenite okolnost postapuval onaka kako {to trebalo. 10

Na krajot, pravnoto lice, so voveduvaweto na negovata direktna odgovornost (odnosno deliktna sposobnost) se pottiknuva da ja podobri orgnizacijata na rabotata, kadrovskata sostojba i drugite uslovi za rabota, ako saka da ja izbegne odgovornosta. Spored izlo`enoto, voveduvaweto na deliktnata sposobnost na pravnite lica ima dostatno pravni i op{testveni osnovi. Voveduvaweto na neposrednata odgovornost na pravnite lica za {teti pri~ineti od organite ili oddelnite lica, pripadnici na pravnoto lice ne zna~i napu{tawe na principot na li~na odgovornost za {teti spored koj onoj koj ja pri~inil {tetata i sam da odgovara za nea. Posrednata odgovornost na neposredniot storitel na {teta ne e isklu~ena ____________________________________________________________
9 ^l. 74, st. 2, Zakon za ustanovite 10 ^l 157, st. 1, Zakon za obligacioni odnosi 2001 g.

(regresna odgovornost), a pod izvesni uslovi i neposrednata odgovornost, koja postoi paralelno so odgovornosta na pravnoto lice. (2) O{teteniot ima pravo da bara nadomest na {tetata i neposredno od rabotnikot ako {tetata ja pri~inil namerno. (4) Rabotodavecot koj na o{teteniot }e mu ja nadomesti {tetata {to rabotnikot ja pri~inil namerno ili so krajno nevnimanie, ima pravo od toj rabotnik da bara nadomest na plateniot iznos. 11 (2) Ako za opredelen slu~aj ne e ni{to drugo opredeleno vo zakon, pravnoto lice ima pravo na nadomest od liceto koe {tetata ja pri~inilo namerno ili so krajno nevnimanie . 12 Spored iznesenoto, za na{eto dene{no pravo nesporno e deka pravnite lica gi nosat site tri sposobnosti - pravnata, delovnata i deliktnata. Nivniot obem i vid gi odreduvaat propisite i op{tite akti na samite pravni lica, koi trgnuvaat od samata priroda i cel na pravnoto lice.

____________________________________________________________
11 ^l. 157, st. 2 i 4, Zakon za obligacioni odnosi 2001 g. 12 ^l. 158, st. 2, Isto.

Koristena literatura
Op{t del na gra|ansko pravo praktikum, prof. d-r. Rodna @ivkovska, Skopje, 2005 g. Gra|ansko pravo op{t del, d-r. Asen Grup~e, Skopje, 1976 g. Rimsko pravo, d-r. Ivo Puhan, d-r. Mirjana Polenak-A}imovska, Skopje, 1996 g. Op{t del na gra|ansko pravo - vovedni temi 2 (subjektivitetot na fizi~kite lica), prof. d-r. Rodna @ivkovska, Skopje, 2007 g.

Uvod vo gra|ansko pravo, Vladimir V. Vodineli}, Obren Stankovi}

10

11

12